"Spomenik, ob katerem smo se letos zbrali, priča o velikih izgubah - krepko čez tisoč življenj zgolj v nekaj letih in v nekaj okoliških krajih. Vendar pa priča tudi o pomembni pridobitvi - zmagi nad fašizmom, svobodi slovenskega naroda, lastni državi, ki temelji na sodobnih, demokratičnih vrednotah in načelih," je dejala Kresalova. Foto: MMC RTV SLO

Na Cviblju v Žužemberku je potekala žalna slovesnost pri grobnici več kot 2.200 padlih borcev narodnoosvobodilne borbe, aktivistov Osvobodilne fronte in pripadnikov mednarodnih partizanskih enot, ki so se borili na slovenskih tleh. Kot slavnostna govornica je spregovorila ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, ki je poudarila, da so nam borci s svojim pogumom priborili temeljne vrednote, kot so svoboda, dostojanstvo in človekove pravice.

Zbrati je treba pogum in sprejeti ukrepe
"Danes pa se vedno bolj kaže, da kriza, v kateri se je znašel ves svet, znova ogroža te iste vrednote, četudi ne pokajo puške in topovi, ljudje pa ne umirajo v taboriščih smrti," je dejala. "Podobe naše realnosti dnevno kažejo slike propadajočih podjetij, delavcev, ki ne dobivajo plačila za opravljeno delo in ki živijo v nehumanih razmerah, ljudi, ki umirajo, ker ne dobijo zdravniške oskrbe, naraščajoče nestrpnosti do vsega drugačnega ... Takšno pogorišče naših prizadevanj za boljši jutri terja od nas temeljit razmislek o tem, kako urediti naša družbena razmerja v prihodnje."

Ob takih razmerah se morata po njenem mnenju politika in družba znati postaviti na pravo stran, kot so se na pravo stran postavili borci in borke, zbrati pogum in sprejeti ukrepe, ki bodo ljudem vrnili vero v solidarnost, dostojanstvo in enakopravnost. "Če tega ne bomo znali ali zmogli, so zaman vse človeške žrtve in vsi spomeniki tega sveta," je dodala.

Med padlimi veliko borcev drugih držav
Zbrane je pozdravil tudi župan občine Žužemberk Franc Škufca, vence pa so položile tudi delegacije tujih diplomatskih predstavništev, borčevskih in drugih organizacij. Med padlimi partizani so pokopani tudi borci iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Litve, Madžarske, Rusije, Srbije in Črne gore. V napadih narodnoosvobodilne vojske na postojanko Žužemberk so sodelovala tudi britanska letala.