Delodajalec lahko še največ dve leti usklajuje minimalno plačo, če bi njeno izplačevanje delodajalcu povzročilo velike izgube in ogrozilo obstoj podjetja ali imelo za posledico množično odpuščanje. Foto: MMC RTV SLO
Delodajalec lahko še največ dve leti usklajuje minimalno plačo, če bi njeno izplačevanje delodajalcu povzročilo velike izgube in ogrozilo obstoj podjetja ali imelo za posledico množično odpuščanje. Foto: MMC RTV SLO

Sprejem zakona po nujnem postopku je potreben zato, da bi zagotovili čimprejšnji sprejem nove višine minimalne plače in s tem preprečili nadaljevanje stiske najslabše plačanih delavcev ter socialne nemire, do katerih bi nezadovoljstvo zaposlenih z veljavno višino minimalne plače lahko privedlo.

Izvleček iz obrazložitve predlaganega nujnega postopka

Vlada je na svojih spletnih straneh objavila predlog zakona o minimalni plači, ki ga bodo obravnavali po nujnem postopku. Kot so pojasnili, je cilj zakona delavcem, ki prejemajo minimalno plačo, omogočiti dostojno življenje.

To naj bi bilo povezano z vrednostjo košarice minimalnih življenjskih stroškov, ki so po raziskovanju Inštituta za ekonomska raziskovanja pri Ekonomski fakulteti v letu 2008 znašali 562 evrov na osebo, minimalna plača pa je v istem času znašala 430 evrov.

Kazni do 20.000 evrov na premalo izplačano plačo
Po novem zakonu ima torej delavec pravico do plačila najmanj v višini minimalne plače. Delavec, ki dela krajši delovni čas, pa ima pravico do enakega sorazmernega dela. Če delodajalec ne bi izplačal zahtevane plače, se ga kaznuje z globo od 3.000 do 20.000 evrov na nepravilno izplačano plačo, tistega, ki zaposluje manj kot deset ljudi, pa se kaznuje z globo od 1.500 do 8.000 evrov. Odgovorna oseba delodajalca se kaznuje z globo od 1.000 do 2.000 evrov.

Ob tem se seveda poraja vprašanje, ali bodo kazni dovolj visoke. Poleg tega imajo delodajalci v rokavu še en adut. V zakonu namreč piše, da če bi izplačevanje višje minimalne plače povzročilo velike izgube in ogrozilo obstoj podjetja ali imelo za posledico odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, lahko v prehodnem obdobju, ki ne sme trajati dlje kot do 1. januarja 2012, postopno dviguje izplačilo minimalne plače.

Minimalna plača se enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin in bo z zakonom določena na 734,15 evra bruto.

Povečanje praga davčne olajšave
Po novem zakonu o dohodnini se povečuje dodatna splošna olajšava za zavezance z dohodki do prvega praga z zakonsko določenih 2.000 evrov na 3.019,83 evra. Prav tako se povečuje tudi prag dohodkov, in sicer s sedanjih 8.694,22 evra na 10.200 evrov. S tem pa se povečuje tudi drugi prag dohodkov s sedanjih 10.055,96 evra na 11.800 evrov.

Sprejem zakona po nujnem postopku je potreben zato, da bi zagotovili čimprejšnji sprejem nove višine minimalne plače in s tem preprečili nadaljevanje stiske najslabše plačanih delavcev ter socialne nemire, do katerih bi nezadovoljstvo zaposlenih z veljavno višino minimalne plače lahko privedlo.

Izvleček iz obrazložitve predlaganega nujnega postopka