Poslanci so zastavljali vprašanja premierju Miru Cerarju. Foto: BoBo
Poslanci so zastavljali vprašanja premierju Miru Cerarju. Foto: BoBo
Miro Cerar
Miro Cerar je v odgovorih na poslanska vprašanja dejal, da bodo nadaljevali restriktivno politiko plač v javnem sektorju, racionalizacijo širšega sektorja države ter izboljšanje ciljev investicij. Foto: BoBo
TET
Vladno reševanje situacije v Termoelektrarni Trbovlje, kjer so zagotovili od 50 do 70 prezaposlitev, bo po navedbah Cerarja zgled za reševanje težav v preostalih regijah. Foto: BoBo
Petrol
Cerar meni, da Petrol ni strateška naložba, je pa kljub temu izjemno pomembna za Slovenijo. Foto: BoBo
DZ zanimali proračunski načrti vlade

Državni zbor se je sestal na redni decembrski seji, ki se je začela s poslanskimi vprašanji premierju Miru Cerarju. Tako je Alenko Bratušek iz ZaAB-ja zanimalo, ali bo vlada podprla novelo energetskega zakona, ki ga je ZaAB novembra vložil v zakonodajni postopek. Ta naj bi preprečila tihi prevzem kontrolnega deleža družbe Petrol brez predhodnega soglasja vlade.

Cerar je poudaril, da je Petrol za državo zelo pomembna naložba, ne pa tudi strateška, zato vprašanja, ki so ga vzpostavili v ZaAB-ju, ne gre obravnavati površno, brezbrižno. Predlog novele namreč po njegovi oceni ni ne celovit in ne sistemski. Negativno mnenje vlade k predlogu novele pa po Cerarjevem pojasnilu ne pomeni zanemarjanja te teme.

"Nasprotno, vlada, predvsem pa ministrstvi za finance in gospodarstvo, pozorno spremljajo to problematiko. Upam, da jo tudi Slovenski državni holding," je dodal Cerar in ob tem navedel, da je strateškost državnega premoženja stvar strategije upravljanja državnih naložb.

Sprva je Cerar navedel, da ima država 24,87-odstotni delež v Petrolu, pozneje pa so se iz Cerarjevega kabineta popravili, saj ima država prek Kada in SDH-ja v lasti 28,02-odstotni delež Petrola. Obenem pa imata v Petrolu 5,1-odstotni delež še NLB in NKBM, slab odstotek Petrolovih delnic pa ima tudi državna Zavarovalnica Triglav.

Glede na lastništvo infrastrukture in položaj neodvisnega operaterja prenosnega omrežja je pomemben predvsem 100-odstotni delež Geoplina v družbi Plinovodi, saj gre za infrastrukturo, ki je za državo strateškega pomena, je poudaril. Skladno z zakonom o SDH-ju mora država pri tem ohraniti najmanj 51-odstotni lastniški delež.

Vlada bo tako po navedbah Cerarja upravljanje Petrola in njemu podobnih podjetij reševala s strategijo upravljanja z državnim premoženjem, kar pa Bratuškove ni prepričalo. Po njenem mnenju čakanje na strategijo ne more biti dovolj za preprečitev tihega prevzema Petrola.

Reševanje Zasavja zgled za preostale regije
"Kako boste reševali socialne in gospodarske težave zapostavljenih, razvojno vedno bolj ogroženih pokrajin," se glasi vprašanje, ki ga je premierju zastavil poslanec ZL-ja Franc Trček, ki opozarja, da smo v državi priča poslabševanju socialnih razmer, ki se zaradi neenakomerne razvitosti v nekaterih pokrajinah sprevrača v socialno katastrofo.

Cerar mu je odgovoril, da je splošna naravnanost vlade prizadevanje za zakonske in splošne ukrepe, ki bodo pripomogli k razvoju lokalnih okolij. Pri tem je navedel konkreten primer reševanja težav v Zasavju, kjer grozi izguba več kot 160 delovnih mest zaradi zaprtja rudnika in Teta.

Tam je vlada na sestanku z vsemi deležniki zagotovila od 50 do 70 prezaposlitev, koordinacijska skupina pa bo skušala prepoznati največje težave in iskati srednjeročne rešitve zanje. Tak pristop je po mnenju Cerarja smiseln tudi za druge regije, ki jih bo vlada obiskala v prihodnjem letu in se seznanila s posameznimi težavami. Ob spoznavanju s specifičnimi težavami bo vlada lahko izpeljala smiselne naložbe, ki bodo prinesle dodano vrednost in multiplikativne učinke.

Kako uravnotežiti proračun?
Vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin je na premierja naslovil vprašanje, kako namerava vlada uravnotežiti proračune v prihodnjih treh letih, z novimi davki ali z zmanjševanjem proračunskih odhodkov. Urejene javne finance so po Toninovem mnenju ključni nacionalni interes, uravnoteženost državnega proračuna pa je osnovni predpogoj za ohranitev suverenosti.

"Gre za nadaljevanje restriktivne politike plač v javnem sektorju, racionalizacijo širšega sektorja države ter za bolje ciljane izdatke za investicije," je premier naštel ukrepe na odhodkovni strani proračuna. Dogovori o tem potekajo v socialnem dialogu, s katerim je Cerar zadovoljen. Obenem je Cerar zavrnil navedbe, da koalicija razmišlja o dvigu DDV-ja, je pa napovedal davek na nepremičnine, ki je tudi del koalicijske pogodbe in je tudi področje, pri katerem ima, tako Cerar, Slovenija še nekaj rezerv.


Za demografski rezervni sklad še iščejo sredstva
Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša je Cerarja spraševal o osnutku zakona o ustanovitvi demografskega rezervnega sklada in ali je že znan vir financiranja zanj. Premier mu je v odgovoru obljubil, da se bo vlada temeljiteje posvetila osnutku zakona, pri tem pa bodo skušali slediti časovnici iz koalicijske pogodbe in zakon sprejeti do julija 2015.

A premier obenem dopušča možnost, da se priprava zakona zavleče za kakšen mesec, če bi lahko s tem našli dolgoročno vzdržne rešitve. Težava je namreč v financiranju sklada, saj bi se Slovenija težko zadolžila še za ta namen. Kot mogoče vire financiranja sklada zato premier navaja davčne vire ob zdajšnjem premoženju Kada in naložbah za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Zavarovalnici Triglav.

Na decembrski seji DZ-ja se bodo do petka zvrstile obravnave 12 zakonskih predlogov. Posebna pozornost se pričakuje za nujno obravnavo varčevalnega zakona za javni sektor in prvo obravnavo zakona o fiskalnem pravilu.

DZ zanimali proračunski načrti vlade