V študentski organizaciji so kritični do ustanavljanja večjega števila univerz. Foto: BoBo
V študentski organizaciji so kritični do ustanavljanja večjega števila univerz. Foto: BoBo
Urbanc
Pogajanja mimo kamer so prinesla kompromis, ne pa dokončne ureditve položaja, je sporočil Urbanc. Foto: BoBo
DOS protest
Pred kratkim je Dijaška organizacija Slovenije organizirala "protest lačnih dijakov". Na desni njen predsednik Mitja Lešnik. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Zakon o uravnoteženju javnih financ prinaša številne spremembe tudi za študentsko in dijaško populacijo. Najprej spreminja trajanje statusa študenta. Ta bo omejen na čas trajanja študijskega programa, vsak študent pa ima pravico do statusa še eno leto. Izkoristi ga lahko za ponavljanje, prepis ali dokončanje študija. Slednje je zdaj predstavljal absolventski staž.

Z zakonom se skrajšuje mogoč čas koriščenja bonov za študentsko prehrano. Ta bo omejen med osmo in 20. uro, en mesec med poletnimi počitnicami pa bonov sploh ne bo mogoče koristiti (med 15. julijem in 15. avgustom). Sama Študentska organizacija Slovenije bo dobila manj sredstev. Ukinjata se dodatek za socialno šibkejše k Zoisovi štipendiji in dodeljevanje subvencij mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja. Z dvigom koncesijske dajatve študentskih servisov se dviguje obdavčitev študentskega dela na 23 odstotkov.
ŠOS: Dosegli smo omilitve in kompromis
Kot je pojasnil predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Mitja Urbanc, zakon za študente prinaša določene okrnitve, a so te manjše od predvidenih. Vladni predlogi so namreč bili še ostrejši, a so v ŠOS-u med pogajanji z vlado, ki so potekala brez vpletanja medijev, dosegli kompromis, je pojasnil.

Sicer so nasprotovali ukinitvi subvencij mladim družinam za rešitev stanovanjskega vprašanja, ki je kljub temu uveljavljena; a so se hkrati dogovorili za sodelovanje pri pripravi nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2012-2021. Dogovorili so se tudi za ustanovitev sveta vlade za študentska vprašanja, hkrati pa želijo postati partner pri oblikovanju novega socialnega sporazuma.
V ŠOS-u so dosegli, da bo študij na prvi in drugi bolonjski stopnji ostal brez šolnin, dogovorili so se tudi za nespremenjeno subvencijo za bivanje študentov pri zasebnikih, je nadaljeval Urbanc.

Nižanja urnih postavk naj ne bi bilo
Vseh učinkov zakona po njegovih besedah ni mogoče oceniti, zato ni znano, koliko se bo zaradi skrajšanja statusa zmanjšalo število učencev. V ŠOS-u prav tako ne poznajo primera, ko bi se zaradi višje koncesije pri študentskem delu kje znižala urna postavka.

V ŠOS-u še naprej pozivajo k določenim celovitim spremembam. Tako želijo prenovo štipendijske sheme, in če se tega ne bo lotilo pristojno ministrstvo, bodo predlog zakona za ureditev štipendij vložili kar sami. Zavzemajo se za vključitev višjih šol v enotno evidenco vpisa, s čimer bi se odpravilo izkoriščanje statusa študentov.

Kot je dejal Urbanc, so ob zavzemanju za dostopno in kakovostno javno šolstvo kritični do ustanavljanja večjega števila univerz, ukinitve mature in uvedbe sprejemnih izpitov na fakulteto.

"Poslanci naj prispevajo odstotek plače"
V Dijaški organizaciji Slovenije (DOS) pa so ob tem opozorili na vse slabši materialni položaj dijakov in njihovih družin, zaradi česar so se morali nekateri izpisati iz dijaškega doma ali celo šole. DOS in ŠOS sta tako ustanovila sklad za pomoč dijakom iz socialno šibkejših družin ter pozivata poslance, naj vanj prispevajo odstotek od svoje plače, je na novinarski konferenci dejal predsednik DOS-a Mitja Lešnik.