V okviru praznovanja velike sobote so čez dan potekale molitve ob božjem grobu, ki ga uredijo v cerkvah.

Na ta dan se verni spominjajo mrtvega Jezusa in prinesejo k blagoslovu velikonočne jedi, ki jih bodo zaužili na velikonočno jutro. Zvečer pa se je začela velikonočna vigilija oz. bedenje, ki jo spremljajo posebni obredi.

V okviru velikonočnih slavij se je tudi v baziliki svetega Petra v Vatikanu začela velikonočna vigilija oziroma bedenje, ki jo vodi papež Janez Pavel II. Ta je ob začetku bedenja prižgal
velikonočno svečo. Papež je kljub svojemu krhkemu zdravju in letom vztrajal, da bo vodil vsa tradicionalna slavja.

Velikonočni voščili
Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode je v velikonočnem voščilu dejal, da praznujemo
Kristusovo vstajenje od mrtvih in vstop v novo življenje. Dejal je tudi, je človek popotnik.
Pred seboj mora imeti odprto pot v neskončnost. Če ne ve za smer, je izgubljen. Toda pred njim kot nepremagljiva ovira stoji smrt. Življenje s perspektivo smrti kot konca nima smisla. Velika noč pa nam daje odgovor. Smrti ni več. Bivanje je našlo svojo smer, smer večnosti.

Pravoslavni metropolit Jovan Pavlović pa je dejal, da je iz Kristusovega groba v Jeruzalemu znova zasvetil milostni ogenj, da bi okrepil vero v vstajenje Kristusa.

Velika noč - največji praznik krščanstva
Velika noč je največji in najstarejši praznik krščanstva. Verni se spominjajo trpljenja Jezusa Kristusa, njegove smrti na križu in vstajenja od mrtvih, s tem pa tudi odrešenja za vse, ki vanj verujejo.

Po evangelijskem izročilu je Jezus umrl v petek, še isti večer so ga pokopali, ker je bila sobota strog dan počitka, ob prvem jutranjem svitu v nedeljo pa je vstal od mrtvih.

Sveto tridnevje se začne z velikim četrtkom
Z velikim četrtkom se v Katoliški cerkvi začne sveto tridnevje. Začetek velikega tedna je sicer cvetna nedelja, teden dni pred veliko nočjo. Priprave na praznik pa potekajo skozi 40-dnevni postni čas. Na veliki petek edini dan v letu ni maše, temveč le obredi, ki spominjajo na Jezusovo trpljenje in smrt, zato se imenuje tudi veliki petek Gospodovega trpljenja. Ta dan je tudi strog post.

V okviru praznovanja velike sobote bodo čez dan potekale molitve ob božjem grobu, ki ga uredijo v cerkvah. Na ta dan se verni spominjajo mrtvega Jezusa in prinesejo k blagoslovu velikonočne jedi. To so prekajeno meso, potica, pirhi, hren, ki jih bodo zaužili na velikonočno jutro. Zvečer se začne velikonočna vigilija oz. bedenje, spremljajo pa jo posebni obredi, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih.

Velikonočna nedelja z velikonočnim zajtrkom
Velikonočna nedelja se bo po cerkvah začela s slovesno procesijo in sveto mašo, nadaljevala pa z velikonočnim družinskim zajtrkom. Na ta dan bo vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo v ljubljanski stolnici vodil nadškof Rode, v Kopru koprski škof Pirih, v Mariboru pa škof Kramberger.

Velikonočno praznovanje pa se ne konča na velikonočno nedeljo, temveč vsaj v bogoslužnem pogledu traja ves teden. V okviru cerkvenega leta se velikonočni čas konča šele na binkošti, 50 dni po veliki noči. Štirideset dni po veliki noči pa v cerkvi obhajajo tudi Gospodov vnebohod.