Slovenija

Poudarki

  • Podpisovanje z aprilom 2019
  • Ureja se lahko tudi premoženje, nastalo pred podpisom
  • Veljavno tudi za izvenzakonske skupnosti ter istospolne pare
  • Pogodba ne sme nasprotovati moralnim načelom
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 68 glasov Ocenite to novico!
Prstani
Tina Kosec Foto: BoBo
       Kako bodo zdaj ljudje to vzeli, ko bo eden rekel: Čuj draga, ali bi midva sklenila to pogodbo? Takoj bo neki strah.       
Denar
Ločitveni postopek pogosto pripelje do negativnih čustev, tudi sovraštva in sporov za delitev vsakega evra. Foto: EPA
       Vi imate svojo svobodo sklepanja. In če imate vse predpostavke za sklenitev pogodbe, poznate premoženjsko stanje partnerja, ste pri volji in poslovno sposobni, pa sposobni razumevanja ... če vam jaz prodam avto za en evro in vi to podpišete, pa sva oba poslovno sposobna, je to najina stvar.       
 Pravnica Suzana Kraljić
Poroka
Pogodbe ni treba podpisati pred poroko. Zakonca ali zunajzakonska partnerja jo lahko sestavita in podpišeta kadarkoli. Foto: BoBo/Tina Kosec
       Pred sklenitvijo pogodbe nastaja posebno premoženje. S pogodbo samo pa ga lahko zakonca po želji spremenita v skupno premoženje. To lahko storita tudi v času trajanja zveze.       
 Kraljićeva
Bežigrad v Ljubljani iz zraka
Čigava bo nepremičnina, kjer sta partnerja bivala? To je pogosto vir sporov. Delitev na dva dela je često nemogoča, saj je bivanje obeh hkrati v hiši nesmiselno. Fotografija je simbolična. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
       Pri nas velja, da se zakonska zveza sklepa iz ljubezni. To je ideja. Toda zgodbe so različne. Sama delam na tem področju in sem marsikaj videla. Ljubezen, ki je bila na začetku neverjetna, se lahko spremeni v najhujše sovraštvo.       
 Kraljičeva
Otrok
Družinski zakonik omogoča, da zakonca za primer nezmožnosti ali smrti določita, kdo naj prevzame skrbništvo ali posvoji potomca. A to ni del pogodbe o premoženjskopravnem režimu. Foto: BoBo/Tina Kosec
       Mladi najbrž še ne razmišljajo o tem. Tisti malo starejši, ki že imajo finančno ozadje, morda kakšno premoženje ali firmo, pa bodo. Ali pa oni starejši, ki imajo že drugo ali tretjo ženo.       
 Kraljićeva
par, družina, ljubezen, zveza
Letno se v povprečju sklene nekaj več kot 6.000 zakonskih zvez, razvez pa je v povprečju 2.400, kažejo podatki državnega statističnega urada. Foto: Pixabay
       Pomembno je vedeti, da pogodbe o premoženjskopravnem režimu ne sklepajo le zakonci. Sklepajo jih lahko tudi zunajzakonski partnerji in istospolni partnerji. Nanaša se na vse tri tipe.       
 Kraljićeva
Poroka
Ženin in nevesta bosta lahko vse premoženjske zadeve znotraj zakonske zveze uredila točno tako, kot bosta sporazumno želela. Foto: BoBo/Miloš Vujinović

Dodaj v

(Pred)poročna pogodba aktivno določa, kaj komu pripada

Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij
22. maj 2017 ob 07:05,
zadnji poseg: 6. junij 2017 ob 10:44
Ljubljana - MMC RTV SLO

Slovenija kot ena zadnjih evropskih držav uvaja (pred)poročno pogodbo. Partnerja bosta lahko sporazumno določila režim delitve premoženja, tako skupnega kot tistega, ki je nastalo pred nastankom zveze, pogodbo pa se lahko podpiše tudi med trajanjem zveze same.

Zakonska zveza je v osnovi ekonomski institut. Zelo poenostavljeno: oseba "stavi" polovico svojega v prihodnosti pridobljenega imetja na to, da bo z nekom do konca življenja. Zadeve so seveda veliko bolj zapletene, a okvirno velja pravilo, da se v primeru razveze skupno premoženje razdeli na pol. Postopek je pogosto vir ostrih pravnih bitk in večletnega stresa za vse vpletene. To često izkušajo slovenski pari, javno pa je to podrobno dokumentirano tudi pri razvezah svetovno znanih osebnosti, o katerih mediji pogosto poročajo.

"Kaj je pripeljalo do ločitve, ni znano, je pa iz ločitvenih dokumentov razvidno, da se Frances boji, da bi se hotel njen odtujeni mož dokopati do premoženja, podedovanega po njenem očetu," se denimo glasi poročilo o zakonski razvezi hčerke Kurta Cobaina. Znan je tudi primer igralke Zsa Zse Gabor, ki je odkrito povedala, da se je serijsko poročala in nabirala premoženje bivših soprogov. "Sem odlična gospodinja. Vedno ko se ločim, obdržim hišo."

A v teh poročanjih se pogosto zasledi tudi institut, ki ga Slovenija ne pozna. Predporočna pogodba. Še posebej pri znanih osebnostih, denimo hollywoodskih igralcih, so pogosti vnaprejšnji dogovori o delitvi premoženja. Tako se je denimo Janet Jackson s katarskim bogatašem dogovorila za 100 milijonov dolarjev, če ostaneta poročena vsaj pet let, in še dodatnih 100 milijonov, če se v zakonu rodi otrok. Tri mesece po porodu je vložila papirje za razvezo, kar so nekateri opisali kot "dober posel".

Zdaj prihaja tudi k nam
Slovenski pravni red doslej predporočne pogodbe ni poznal (z eno izjemo, o njej kasneje*). Če jo je kdo morebiti sklenil, je pač ni mogel uveljavljati. Vse to se bo spremenilo z aprilom 2019. Takrat bo v uporabo stopil 85. člen družinskega zakonika, ki v naš pravni sistem uvaja pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.

"Poznajo jo praktično vsi pravni redi in Slovenija je med zadnjimi vzhodnoevropskimi državami, ki je to uredila," je za MMC pojasnila Suzana Kraljić, izredna profesorica na mariborski Pravni fakulteti. Njena knjiga Družinski zakonik 2017 s komentarjem in podrobnimi pojasnili bo predvidoma izšla jeseni.

Urediti po svoje
Pogodba ni obvezna. Komur ustreza obstoječa ureditev, predporočne pogodbe ne bo sklepal. Zanj (in življenjskega sopotnika) bo veljal zakoniti premoženjski režim in se mu z novostjo sploh ni treba ukvarjati. Po njej bo posegel tisti, ki bi rad skupno življenje uredil nekoliko drugače: pa naj bo to član zakonske skupnosti, zunajzakonski partner ali istospolni partner - pogodba je na voljo vsem tem tipom. Če torej kdo dalj časa živi na istem naslovu s svojo drago osebo, je morda zanj dobro, da preveri tudi to možnost.

Ni nujno predporočna
Izraz 'predporočna pogodba' je zavajajoč. Ni je namreč treba skleniti pred začetkom zveze, temveč je dostopna vsem zakoncem in zunajzakonskim partnerjem, in to kadar koli med trajanjem zveze, je poudarila pravnica.

Omejeno le s svobodno voljo
Kaj se s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij lahko uredi? Vse, kar se tiče prihodkov in premoženja. Če se sporazumno odločita, da bosta prihodke delila 80 odstotkov enemu in 20 odstotkov drugemu, lahko. Če je njuno skupno stališče, da mora vse dobiti eden, lahko. Če menita, da nepremične pripadajo enemu, finance drugemu, tudi. "Zakonca lahko svoj premoženjski režim uredita točno tako, kot sporazumno želita," je pojasnila Kraljićeva. "Če tako želita, bo lahko kdo odšel tudi praznih rok."

Pogodba ni uporabna zgolj za primer razveze. Velja tudi med trajanjem zveze in aktivno določa, kaj komu pripada.

Posebno in skupno premoženje
Zakoniti premoženjski režim ločuje med posebnim in skupnim premoženjem. Če je torej žena podedovala hišo staršev še pred poroko, potem je to povsem njena last. Podedovana hiša se ob ločitvi ne deli. (Stvari se sicer nekoliko zapletejo v primeru vlaganj v nepremičnino, kar je treba posebej dokazovati.) To je torej posebno premoženje enega zakonca. Kar pa ustvarita, pridobita in zaslužita v času trajanja zveze, se šteje za skupno premoženje, torej tisto, ki se načeloma deli na pol.

Z letom 2019 in pogodbo lahko zakonca vse te kategorije po želji povsem pomešata. Medsebojno si torej lahko (raz)delita čisto vse, kar je nastalo pred sklenitvijo zveze in po njej, točno tako, kot želita sama.

"Vi imate svojo svobodo sklepanja. In če imate vse predpostavke za sklenitev pogodbe, poznate premoženjsko stanje partnerja, ste pri volji in poslovno sposobni, pa sposobni razumevanja ... če vam jaz prodam avto za en evro in vi to podpišete, pa sva oba poslovno sposobna, je to najina stvar."

Varovalka bo notar
Ker gre za pogodbeno razmerje med dvema poslovno sposobnima osebama, nosi tudi določeno tveganje. V čustvenem zanosu ali nepremišljenosti, morebiti zgolj pravni nepoučenosti lahko človek podpiše kaj, kar mu kasneje zelo škoduje. Lahko ostane tudi brez vsega. Toda pri zakonu ni nobenega načela, kot je nujni delež v dednem pravu. Nobenega minimalnega "kosa pogače". Zato zakon kot varovalko določa, da mora notar pred podpisom pogodbe vsakega zakonca natančno poučiti tako o zakonitem premoženjskem režimu kot o pogodbi sami. In o vseh potencialnih posledicah, ki iz nje izhajajo.

Zakon tudi določa, da morata zakonca pred podpisom drug drugega seznaniti s svojim premoženjskim stanjem. Če torej partner zamolči milijon na računu v Švici, je pogodbo mogoče razveljaviti. A zakon izrecno ne nalaga načina seznanitve. Je dovolj, če si partnerja drug drugemu to le povesta ali je to treba storiti pisno? Odgovor bo dala le pravna praksa, je komentirala Kraljićeva.

Zakonci že danes pred sklenitvijo zakonske zveze mnogokrat opravijo popis inventarja, da je znano, kaj spada v posebno premoženje in kaj ne.

Pogodba ne sme nasprotovati moralnim načelom
Druga varovalka pred zlorabami je določba, da pogodba ne sme nasprotovati moralnim načelom. "Kaj to pomeni? Ponovno: odgovor bo oblikovala šele praksa," je komentirala pravnica. Gre sicer za pravne standarde, ki pa se presojajo od primera do primera. Morda lahko delitev 100-odstotkov-enemu-zakoncu-drugemu-nič določbi nasprotuje, lahko ne. To je težko napovedati vnaprej, predvsem pa bo to precej odvisno od okoliščin. "Morala je zelo dinamično, živo področje. Ne moremo napovedati, na kaj se bo kdo skliceval v posameznem primeru."

A napoved ni povsem nemogoča: zakonec za podpis denimo ne bo smel izkoristiti slabega zdravstvenega stanja, morda težke bolezni žene, da bi jo v kaj prisilil. Prav tako npr. žena ne bo smela izkoristiti slabega socialnega stanja moža. In obratno. V igri so tudi že uveljavljeni pravni koncepti, kot je pretentanje. V pogodbo tudi - v skladu s prisilnimi predpisi - ne sme nič, kar bi kršilo prepoved diskriminacije ali načela enakopravnosti. Kot pri preostalih pogodbah se podpisa ne sme doseči z ustrahovanjem ali zmoto.

Težava je in bo dokazovanje. Zakonca lahko prideta do notarja in zagotovita, da to počneta po svobodni volji. A kdo ve, kaj se je dogajalo doma. Je mož morda ženo ustrahoval? Je žena moža s čim izsiljevala ali grozila z neko negativno posledico? "V praksi je to težko dokazljivo," je ocenila sogovornica.

Vsekakor se pri pogodbi z ženo ali možem ne bo mogoče izogniti dolžnosti preživljanja mladoletnih potomcev.

Navala ni pričakovati
Kraljićeva meni, da množičnega sklepanja tovrstnih pogodb ne bo. Vsaj nekaj let ne. Zakonska zveza namreč ni samo ekonomski institut, ljudje in pravo v njem prepoznavajo tudi potrditev ljubezni: obojestranske čustvene navezanosti, vzajemnega spoštovanja, zaupanja, medsebojne pomoči ... V takšni kulturi utegne že sam predlog podpisa v zvezo zasejati dvom. Marsikdo si enostavno ne bo upal partnerja postaviti pred željo, da želi urediti zadeve za primer razveze. Na Hrvaškem so predporočno pogodbo uvedli pred leti, a "ni prišlo do takšnega porasta sklenitev, kot so pričakovali".

"V Ameriki pa je to običajno, še posebej med ljudmi, ki imajo neko premoženje. Pri nas pa smo doslej živeli brez teh pogodb in potrebnih bo nekaj let, da se to uteče," je izjavila Suzana Kraljić.

Skrbništva se ne da urejati
S pogodbo o premoženjskopravnih razmerjih se ne bo dalo izogniti morebitnim sporom okoli skrbništva za otroke, je opozorila. Glede tega se bosta zakonca v razveznem postopku še vedno morala dogovarjati pred sodiščem. Je pa družinski zakonik skozi druge člene uvedel še eno pomembno novost za primer, da se staršema zgodi kaj hudega. Če nenadoma umreta ali nenadoma nista več zmožna, lahko v okviru t. i. vnaprej izražene volje (izraz je povzet po zakonu o pacientovih pravicah) izrazita željo, kdo naj bo novi skrbnik otrok ali kdo naj jih posvoji.

Pogodba gre v register
Država bo uvedla nov register pogodb o pravnopremoženjskih razmerjih. Vodila ga bo notarska zbornica. V njem bodo splošni javnosti vidni le osnovni podatki, torej, kdo je pogodbo sklenil. Vpogled bodo imele zgolj osebe, ki imajo za to zakonsko pooblastilo. Tako ne bo mogoče vohljati, kaj se je sosed zmenil z ženo za primer ognja v strehi.

Izjema
Pri eni izjemi pa so predporočne pogodbe v Sloveniji mogoče že dlje časa. Kdor je npr. živel v Nemčiji in se tam poročil, je pogodbo lahko sklenil po nemškem pravu in jo tudi uveljavljal. Če pa je Nemec živel v Sloveniji, sklenitev seveda ni bila mogoča.

Kdaj je sklepanje smiselno
Sogovornica vidi tri smiselne razloge za poseganje po predporočni pogodbi. V prvi vrsti jo bodo želeli skleniti tisti, ki že imajo nekaj pod palcem. "Nekdo bo imel precej imetja, kakšno podjetje, pa se bo želel zaščititi," je ponazorila.

Drugi razlog je zaščita družinskega premoženja pred drobljenjem. "Kaj je danes najbolj strah otrok, če njihov 60-letni oče želi skleniti novo zakonsko zvezo? Strah jih je, da bo premoženje, ki ga je oče ustvaril in ki bi bilo v prihodnosti namenjeno njim, šlo k ženi oziroma na njeno stran. Morda bi s pogodbo poskrbeli, da premoženje ne bi odhajalo iz družine in se drobilo."

Tretji pa je že v uvodu omenjeni - stres. "Pri nas velja, da se zakonska zveza sklepa iz ljubezni. To je ideja. Toda zgodbe so različne. Sama delam na tem področju in sem marsikaj videla. Ljubezen, ki je bila na začetku neverjetna, se lahko spremeni v najhujše sovraštvo." Glede na to, da je možnost za razpad zakonske zveze po statistiki najmanj 1 proti 3, je morda racionalno poskrbeti, da se na koncu ne srdito prepira za čisto vsak evro. Kar se po besedah Kraljićeve pogosto zgodi.

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
Liml
# 22.05.2017 ob 07:18
davkoplačevalci bi morali skleniti predporočno s poslanci in uradniki, da zaščitimo svoje premoženje :)
7up
# 22.05.2017 ob 07:36
Skippy

V sloveniji se uporablja tako imenovano 'celinsko pravo'. Kopira se večinoma zakone Nemčije.
mikic007
# 22.05.2017 ob 07:46
Pohvale za izčrpen članek.

Kot je zapisano, pogodba je opcija. Večini ni potrebna, v določenih primerih pa odnosu pomaga, karte so odprte. Pomaga tudi, da je manj špekulacij, da ti možnost, da jih preprečiš. Niso redki primeri, ko se nekdo poroči iz koristoljubja in pri razvezi lepo profitira. Zakaj bi mu/ji pripadalo nekaj, česar ni ustvaril/a? Seveda se pri dolgoletnih zakonih stvari zrelativizirajo, kaj pa pri tistih, ki razpadejo hitro, po par letih? Tam pa je lahko pol bajte dejansko ogromen profit za nič truda ...
drf2006
# 22.05.2017 ob 07:46
Tudi če se iskreno ljubita...ena pijana noč,en pogled enega ali drugega je dovolj za kaksen skok cez plot,in drugi ti iz jeze pobere vse
Nikec3
# 22.05.2017 ob 08:36
Dve normalni osebi,ki se iskreno ljubita,ne potrebujeta nikakršne pogodbe...

Dokler se ljubita res ne.
nemoremsespomnit
# 22.05.2017 ob 09:06
"sponzoruše" pa v jok... :)
los-t
# 22.05.2017 ob 07:51
No, zdej pa samo še odpraviti nujni delež pri dedovanju, pa bomo lahko svobodno razpolagali s svojim premoženjem. Ta nujni delež in vračanje daril v dedno maso je tud ena neumna pogruntavščina, koga se varuje s tem drugega kot samo nevredne dedovanja?
stewie
# 22.05.2017 ob 07:48
Forrest - strinjam se, ampak kaj ima poroka in (pred)poročna pogodbe veze s tem? OK, malo heca, ampak saj že na začetku članka piše, da gre pri zakonski zvezi v osnovi za ekonomski institut. In še v ne tako davni preteklosti je veljalo, da so bile poroke v veliki večini stvar dogovora staršev od bodočih zakoncev. Danes so pa pari pri tem bolj svobodni, ampak zakonske zveze so kljub temu (morda pa prav zaradi tega) precej manj obstojne.
Oziroma, povedano drugače - včasih so bile poroke zaradi denarja, danes pa so v glavnem zaradi....denarja.
ivod
# 22.05.2017 ob 07:36
... kako pa je z "nujnim deležem" dedičev v primeru smrti ( v primeru pred-poročne pogodbe ) ?
... ?
el CARTEL
# 22.05.2017 ob 08:49
to je edina logična rešitev,
glede na to, da pravni sistem globoko favorizira ženske... ki ponavadi poberejo premoženje moškim

drugo so kapitalistične bolanije zveznikov, tipa 100 mil če sva poročena 5 let, pa še 100 mil če se nama rodi otrok.
o tem ne govorim.
samogledam
# 22.05.2017 ob 07:43
Koncno ! zadnji...kako pak
Krimsky
# 22.05.2017 ob 07:37
Trženje&pravo sta sicer vedno prodirala tudi v družino, saj le-ta ne živi na Marsu. Je pa vsaj na deklarativni ravni veljalo, da se znotraj družine ne zaračunava storitev, sklepa pogodb ... da družina presega 'računico', da predstavlja nekakšno varno zatočišče pred zunanjim krutim svetom. Marsikdo je tisto "v dobrem in slabem" vzel povsem zares ...
~
Trend časa pa je, da bi pravo&biznis segla tudi na področja na katera dosedaj še nista, ker so veljala za zaščitena. Kot smo prebrali zgoraj, sta že stegnila lovke ...
Majora
# 22.05.2017 ob 09:01
Lahko samo rečem - KONČNO! To je edini in osnovni pogoj, da se kadarkoli v življenju uradno vežem. Sem videl že preveč grdih ločitev. Eni bodo pametni in se čudili, kako lahko že ob poroki, ko je vse krasno in luštno, razmišljaš o koncu. Človek nikoli ne ve, kaj se bo dogajalo skozi leta.
Kermit
# 22.05.2017 ob 09:00
Končno. Lepo, da je toliko romantikov na forumu, ki verjamejo v večno ljubezen in neko višje poslanstvo družine, ampak roko na srce - družina je od nekdaj predvsem ekonomska inštitucija (pa mi pojasnite, zakaj so Francke vztrajale ob nasilnih Poldetih? Zakaj so se starši dogovarjali, oziroma so otroci potrebovali vsaj njihov žegen za poroko...?) Ob današnjem tempu porok, razvez, izvenzakonskih otrocih, itd., je edino pravilno, da imajo ljudje možnost se zavarovati na ta način.
tupamaross
# 22.05.2017 ob 08:42
Ta zakon smo resnično nujno rabili. Nujno je v zakonu
z tovrstnimi pogodbami zavarovati tako premoženje,kot
zakonce, da eden od njih ne bi ostal brez vsega.
don_draper
# 22.05.2017 ob 09:39
Za vsakega, ki razmišlja kolikor toliko realno in s pogledom v prihodnost je to nekja normalnega in povsem sprejemljivega. Če ženska noče podpisat, recimo v primeru da nima nič, dedec pa je kar dobro finančno podprt, je že v štartu nekja sumljivega. Če je n zvezi res pristen odnos in pamet, tale papir nesme predstavljati nobenega problema.
samogledam
# 22.05.2017 ob 07:59
imam pa pripombo...zakaj bi moral oce ob sklenitvi druge zakonske zveze premozenje namenit otrokom? ce je druga zena bila dobra do oceta, ga negovala in ljubila...tudi samo sest let, ce je njegova zelja da dobi vse njegovo premozenje, naj tako tudi bo ! Otroci so prejeli vse dobrine, solanje in se kaksno popotnico ...zakaj bi moral oce ali mati odraslim otrokom ki nimajo nikoli casa za oceta ali mater na koncu se nagradit...neumnost kliseja...ker sem sam star in okoli mene je veliko starih sosedov, vidim vso lepoto starosti, ko so starci pozabljeni s strani otrok....ce kdo skrbi za stare, so to socialne sluzbe in prijazni sosed. Vprasajte v domovih starostnikov....otroci se na obisku kregajo v prico starega oceta, kaj bo kdo dobil. Zato je kakrsna koli pogodba boljsa od tega stanja, ki ga imamo v Sloveniji.
los-t
# 22.05.2017 ob 20:14
7up

# 22.05.2017 ob 08:16
Los-t

Torej bi rad izigral brate/sestre še za tisti minimalni delež? Ali si v skupini ljudi, ki bi deležem ki so podedovali maltretirali iz zašužnjevali svoje otroke?

Kakorkoli, oboje je skrajno zavrženo :(


Lej, delaš 40 let in daješ na kup, imaš dva sina, eden je pošten in izšolan in priden, drugi je zabredel v narkomanske vode, krade da se lahko fiksa. In bo za drogo dobil nujni delež in še tapridni bo moral v dedno maso po moji smrti vrniti avto ki sem mu ga poklonil za magisterij. Pa morda celo prodati kak del domačije, da bo lahko izplačal narkomana. Se ti zdi pošteno, da namesto tebe zakon odloča kaj bo s tvojim premoženjem? Jaz želim da moje ostane v moji družini, ne pri dilerjih...sploh pa kaj nas brate in sestre briga komu bo fotr dal denar, saj ni naš, on je delal zanj. Ti maš zavrženo razmišljanje o denarju svojih staršev, sam si ga zasluž, ne pa računaj na nujni delež.
ginza
# 22.05.2017 ob 10:30
@Forrest:Dve normalni osebi,ki se iskreno ljubita,ne potrebujeta nikakršne pogodbe...

Vsi se iskreno ljubijo dokler se več ne ljubijo.
7up
# 22.05.2017 ob 10:26
Shimun

Za takšne primere že sedaj obstaja pravni inšitut razdedinjenja. Kdo je zares "nevreden" dedovanja odločajo objektivni sodniki, ne pa senilni, zmanipulirani ali pa v nekaterih primerih sovraštva polni starši.

Strinjam, se da je edino moralno, da starši sami razpolagajo s premoženjem, ki so ga SAMI zaslužili. Seveda je poudarek v pojmu SAMI. Višek hipokrizije je, da si jemljejo sveto pravico o moraliziranju o premoženju, ki so ga večinoma(ali v celoti) podedovali.
nemoremsespomnit
# 22.05.2017 ob 09:15
uiophjk

haha, če je sugar daddy tako neumen je prav, da mu poberejo vse.
Sparks
# 22.05.2017 ob 08:37
Končno nekaj s čemer se bo lahko pred narodom pohvalil naš Miro Cerar. Pa vendarle se ne morem znebiti vtisa, da gre spet za njegov osebni interes!
fuckwad
# 22.05.2017 ob 11:37
Obstaja lep slovenski pregovor - bogastvo do tretjega roda ne pride rado.

ne glede na to pa ... (pred)poročna pogodba je povsem dobra možnost (nihče ni prisiljen vanjo), nujni delež pa je relikt komunizma in nasprotuje ustavni pravici do (zasebne) lastnine
7up
# 22.05.2017 ob 10:33
1a34

kaj ko bi šel ti raje pisat politični manifest, ustanovil še eno (skrajno) levičarsko stranko in se z ZL in ostalimi boril za duše in nehal uničevati resno temo?
Binder Dandet
# 22.05.2017 ob 10:31
Ne vem kaj tako v luft skačete nekateri. Ta pravica ne bo z ničemer posegala v vaše pravice. Pozdravljam to možnost. Sem otrok ločenih staršev, ki sta oba imela druge zveze in mi je iz prve roke jasno, kako problematične so (lahko) te stvari.

@shimun:
"Če je volja oporočnika, da nekdo NE deduje, potem se bi moralo njegovo voljo upoštevati."

Nujni delež ni vedno fer, vendar je vseeno bolj fer kot da pustiš človeku proste roke in lahko nanj vplivajo trenutni odnosi/razmere. Si bo npr. 80letnik dobil eno mlajšo, ki ga bo obnorela in prepričala, da v oporoki vse zapusti njej. To je zelo realna opcija. Sploh bi za takšne stvari večkrat slišali, če bi bilo tako kot predlagaš, brez nujnega deleža.
Nekdopac
# 22.05.2017 ob 09:26
@El Torro: V bistvu gre za lep način izogibanja nujnemu deležu v takšnih primerih...

Ni pravno mogoče, da bi s to pogodbo lahko zaobšel nujni delež.

Pa lahko v novici piše karkoli.
uiophjk
# 22.05.2017 ob 09:04
Smiselna stvar, nič kaj drugačna kot v primerljivih zahodnih državah (recimo Nemčiji).

Kar je v Sloveniji res precej enkratno je implicitno ugotavljanje izvenzakonske skupnosti, ki ima potem posledice celo pri dedovanju. Vendar se je pred leti poskus reforme brez potrebe končal s kulturnobojniško kanonado opozicije.
sosman
# 22.05.2017 ob 08:50
Super. Zdaj pa uredite še dedno pravo in ukinite nujne deleže, ali jih vsaj močno zmanjšajte, ker zadeva je smešna. Stopimo v korak z modernim svetom tudi na tem področju.
eMZe
# 22.05.2017 ob 14:46
@samogledam
Darilna pogodba je izpodbojna in to je kar utečena praksa.
Izigrani dedič / naslednik lahko pogodbo izpodbija, druga možnost pa je, da se obdarovancu darilo odšteje od dedovane mase. Tudi običajen postopek.

@idealisti:
V "predporočni" pogodbi je treba upoštevati tudi dolgove, obveznosti, volila, ki jih ima pristopajoči zakonec "v kufru". Vsebinsko je precej blizu razdelilni pogodbi, le da je izjava "ne podpišem" odličen pokazatelj, da s tole ekonomsko skupnostjo ne bo v redu.

Zakon je poleg čustvene tudi izrazito ekonomska združba. Tudi v najetem stanovanju se morata dogovoriti, kdo plačuje najemnino, kdo elektriko. Pri vzgoji otrok se je potrebno dogovarjati, v kaj se pri tem investira (vrtec? varuška? šola taka ali drugačna? dejavnosti? obleka? rekviziti?potovanja?). Vsi dogovori imajo ekonomske posledice in plačnika iz skupnosti.
Normalna zakonca vedno vesta, v kaj bosta investirala in koliko časa jima bo to vzelo. Prav to je ekonomija.
Kdor tega ne vidi...
PONOS
# 22.05.2017 ob 11:36
Vredu zadeva...omogoča manj krega,manj birokracije,manj za odvetnike..vse jasno že na začetku.
Binder Dandet
# 22.05.2017 ob 11:34
@pikam_dopust:
Predporočna pogodba ne velja za primer smrti, ampak samo za primer razveze. Bravo tebi. Malce cinizma.:)

Če bo predporočna pogodba sklenjena po vseh reglcih, se ne bo nič moglo izpodbit. In bo skrajšala postopek razveze, ker se ne bo treba tožarit, kaj je čigavo.
watwat
# 22.05.2017 ob 11:32
Saj je ni nujno skleniti, je pa pametno, da obstaja možnost. Veliko različnih ljudi in odnosov, nekomu bo to pomenilo večje zaupanje in se bo v odnosu počutil bol varno in sproščeno.
Shimun
# 22.05.2017 ob 09:08
7up
Torej bi rad izigral brate/sestre še za tisti minimalni delež?


Obstajajo bratje in sestre, ki so nevredni dedovanja in starši nočejo, da bi taki ničvredneži podedovali po njih. Pa po naših zakonih kljub vsemu dedujejo, in to precej! Takim nevrednežem in ničvrednežem minimalni delež ne bi smel pripadati.

Če je volja oporočnika, da nekdo NE deduje, potem se bi moralo njegovo voljo upoštevati. Taki nevredni dediči so si pa sami krivi, da so gojili take odnose s staršem.
Franc 1952
# 23.05.2017 ob 17:34
Predporočna pogodba? Poročila sva se ko sva imela - NIČ! Po 43 letih zakona imava VSE, celo preveč let in kroničnih bolezni. Še enkrat bi vse ponovila pa tudi nič ne bova s seboj odnesla!:)
Binder Dandet
# 22.05.2017 ob 14:33
@pikam_dopust:
Je ok. Zal zgolj redki priznajo napako.

Glede pogodb in odnosov. Moja izkusnja je, da so najboljsi odnosi takrat, ko so tudi pravno ustrezno reseni. Midva z mojo ziviva v izvenzakonski skupnosti in nimava nobene pogodbe. Je pa za oba to prva izveznzakonska skupnost, tako da dejansko bo vso premozenje ustvarjeno v casu zveze. Imam pa iz druzinskih logov izkusnjo, ko sem imel prav dober odnos s sestricno in njeno materjo. Ampak ko je star ata umiral in so ziveli skupaj, sta mu spraznili racun in ga prepricali, da je napisal oporoko pod njunimi pogoji. Od takrat dalje ne verjamem na besedo nikomur. Hkrati imamo doma situacijo, ko je oce v izvenzakonski skupnosti in je v igri vec nepremicnin, njegovih in njenih. To skusamo resit z vecpartitno pogodbo, da bodo stvari ostale locene. Je pa taksno dogovarjanje muka, ker se vmes odpre 1001 varjanta in dosti njih je povezanih s custvi. Ampak ce uspemo resit, bomo mirno spali. Tudi ce se zgodi n razlicnih varjant. In ne mislim, da je potem 100% vse. Ampak gotovo boljse kot ziveti v spanoviji, kjer se ne ve, kdo pije in kdo placa.
tu in tam
# 22.05.2017 ob 08:55
Super.

Pa so naši mahinatorji (Zoki, Zidar, Bavčar,...) dobili nadomestek za zemljiški dolg/zemljiško pismo.

Pač hitro sklenejo poporočno pogodbo s svojimi ženami, da so le-te lastnice vsega trenutnega in bodočega premoženja, le pri kakršnemkoli razpolaganju s premoženjem poterbujejo moževo dovoljenje. Pa seveda ob ločitvi vse pripade možu.
Pelegrinka
# 22.05.2017 ob 15:30
Osebno mislim, da bodo te pogodbe prišle v poštev predvsem za starejše pare, ki imajo za sabo že eno zakonsko zvezo oz. zunajzakonsko skupnost in otroke iz prejšnjih zvez. Dve osebi zrelih let, vsak s svojimi otroki in svojim premoženjem, navadno želita, da njuni otroci dobijo po njuni smrti njuno premoženje, ne pa, da se vmešajo otroci partnerja. Veliko je na tem področju naredila novega zakona o dedovanju, ki je uvedla odpoved neuvedenemu dedovanju tudi za zakonce (doslej je veljalo le za potomce). Se pa strinjam, da obstaja velika verjetnost izigravanja upnikov in prenosov premoženja na zakonca, kadar bo eden od njiju zabredel v finančne težave. Svoje bo res pokazala šele sodna praksa, zlasti, kako bo to vplivalo na že omenjene nujne deleže.
samo.hladnik
# 22.05.2017 ob 15:11
Ko sem bi mladenič, me je zelo zanimalo, kaj imajo ženske med nogami.

Potem pa sem spoznal, da je tisto kalkulator.
ElTorro
# 22.05.2017 ob 11:54
@pikam_dopust
Pa razumeš, da so pogodbe namenjene ravno temu, da se NE ukvarjaš s tem, kaj je kdo rekel, namignil, zavajal in podobno?

Če bo v pogodbi pisalo, da je hiša njegova, avto in vikend pa njen, se o tem ne bo nihče prepiral na sodišču.
mikic007
# 22.05.2017 ob 08:09
@samogledam

Kolikor vem, (pre)dporočna pogodba stopi v veljavo ob ločitvi, ne pa ob smrti. Tu gre potem po zakonih o dedovanju. Seveda lahko npr. oče špekulira in se z ženo ločita, imata 100% pogodbo na njo in teoretično otroci ne dobijo nič. Ampak če bo šel oče skozi tak ordeal, da vam nič ne zapusti, potem si verjetno res ne zaslužite.
Altair
# 27.05.2017 ob 05:22
Bravo Franc. Naj zakon traja še nadaljnih 43.
Vseeno je ta pogodba fajn stvar. Vsak ki jo potrebuje jo napiše in podpiše. Tako bo žena ali mož točno vedel(a), preden si ulovi ljubčka/ljubico, a bo treba potem iskat streho nad glavo al ne.
Jaz recimo danes ne vem, a se mi ljubica splača al ne. Mogoče bi moral poleg te pogodbe urediti tudi informativni izračun, tako kot na zpiz-u, preden greš v penzijo si daš mal poračunat kaj te čaka.
los-t
# 23.05.2017 ob 15:10
friks

# 22.05.2017 ob 22:23

A, je fotr vse zaslužil, a je dobil kaj podedovano? Če je vse zaslužil iz nule, najbrž res ne sme otrok brigati, kam da denar. Če je pa dobil stvari že od njegovega fotra, pol pa najbrž ni tko trivialno, če jih razdeli nepošteno. Zakaj bi družinsko premoženje dobil samo eden?


Če je normalna familja bodo že poštimal, če pa ni pa ne vem zakaj bi moral zakon urejat komu koliko. Sploh pa po tvoji teoriji ne bi nobeno posestvo ali grofija ali velika kmetija obstala, temu se reče drobljenje in uničevanje dediščine. Nimajo vsi toliko denarja na zalogi, da se lahko izplača pet nujnih deležev, pa se prodaja in zmanjšuje, predniki se pa v grobu obračajo. Vsi vi ki navijate za nujni delež mislim da drugače ne morete nič ustvariti v življenju, pa računate vsaj na ta drobiž, pa bo za nov avto, ne...
generusus
# 22.05.2017 ob 16:02
Pri deljenju premoženja se ponavadi pokaže vsa beda človeških lastnosti.
G.Bruno
# 22.05.2017 ob 15:33
nonparel
Za večino slovenskih državljanov-revežev je takšna pogodba brezpredmetna.

Hja... Lahko se v pogodbi dogovorita, kako bosta vračala kredite. :)
fiston
# 22.05.2017 ob 13:17
V bistvu notarskih, ker bo to moralo biti overjeno pri notarju, pa še bolje je, če jo bo še sestavil, da ne bo kaj spornega.
No pravniških bo pa verjetno malo manj, ko bodo tožbe za ločitev krajše. Pravim malo manj, ker mislim, da se te pogodbe ne bodo ravno pogosto uporabljale.
Ja saj absurdno bi bilo, da se toliko časa tožiš, kako boš delil, pa ti odvetniki in sodišče potem vse poberejo, tako da potem nimaš kaj več deliti, edino še kredite. :)
pikam_dopust
# 22.05.2017 ob 12:49
2) Citiral si ElTorra, ki je odgovarjal meni na moj primer 80 letnika, ki ga omreži mlajša ženska in ji v oporoki vse zapusti (nujni deleži preprečujejo, da bi dobila vse).

Sem spregledal, od kje je to prišlo.
Se opravičujem.
Bo ok?

Še vedno sem mnenja, da pogodbe ne rešujejo sporov. Prevečkrat sem videl ljudi po sodiščih, ki so se kregali navkljub (ali prav zaradi!) pogodbi. Zakon(predpis) je samo druga varianta urejanja zadev med ljudmi: če se oblikovanje odnosov povsem prepusti ljudem, imamo pogodbe, če se to ne prepušča ljudem, imamo pa zakon, ki npr. diktira, kako se deduje, koliko organov mora imet d.d., kako je treba varovati osebne podatke nekoga itd itd itd. (vse omenjene zadeve nimajo pogodbe, pa četudi bi hipotetično tudi tu lahko vse to urejali s pogodbami, če bi se za to odločili).

Ne štekam, od kje vam ideja, da bo zato, ker imamo pogodbe, manj sporov na sodišču - če jih imamo v okviru zakona (ki za vse na enak način nekaj predpisuje, imamo zato kup pravnih virov, ki to jasno razlagajo - tudi za telebane, sodne prakse,....), bodo v okviru pogodbe, spori samo še bolj pogosti (ker bodo "svako jake" pogodbe - od zanič napisanih, do pomanjkljivih, ničnih, ker bo notri kaj manjkalo itd). Samo drugačne vrste spori bodo - to pa res.

In še enkrat: dajte delati na odnosih. Če boste to naredili, boste vse zadeve reševali veliko bolje kot vsaka pogodba.
Binder Dandet
# 22.05.2017 ob 12:06
@pikam_dopust:
Opcija, o kateri pišeš, je brezpredmetna. Če je ded tako neumen, da bi ji prepustil vso premoženje v primeru razveze, je enako neumen, da bi prepisal vso premoženje že prej. Mimo predporočne pogodbe. Nobena nova zloraba ni omogočena.
Binder Dandet
# 22.05.2017 ob 12:04
@pika_Dopust:
"Glej, brez veze.
Ne razumeš, kaj ti hočem povedati.
Ni panike."

LOL, kir napuh.
Binder Dandet
# 22.05.2017 ob 12:03
@pikam_Dopust:
1) Poizkusi brez žaljenja. Jaz ne vidim smajlija poleg "brihta".
2) Citiral si ElTorra, ki je odgovarjal meni na moj primer 80 letnika, ki ga omreži mlajša ženska in ji v oporoki vse zapusti (nujni deleži preprečujejo, da bi dobila vse). ElTorro pa je pisal, da če podpišeta predporočno pogodbo in on umre, velja delitev iz predporočne pogodbe, kar pa ni res, ker velja le za primer razveze. Če si ti imel v mislih 80 letnika, ki ga omreži mlajša in ji s predporočno vse dodeli, nato pa se ločita, je to povsem drug primer in bi ti res predlagal, da naslednjič najprej prebereš, o čem teče debata.
Kekec99
# 22.05.2017 ob 11:39
Včasih je tudi za posel bila dovolj le beseda, danes pa pogodba na pogodbo pa še kakšen aneks poleg in ob vsem tem beremo o raznih zlorabah. Imam občutek da smo kot družba zabredli.
Kazalo