Predsednik DZ-ja Milan Brglez je poudaril, da datuma za referendum ni razpisal sam, da ga je predlagal odbor DZ-ja za infrastrukturo, oblikovale so ga službe DZ-ja, sprejel pa državni zbor. Dejal je, da je šlo vse po klasičnih načinih določanja teh rokov. "Včasih mi kakšen rok ni všeč, kot je bilo denimo pri prejšnjem referendumu. Tokrat mi je morda bolj všeč," je dejal.

Brglez meni, da bo imel pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Kovačič objektivno več časa za referendumsko delovanje, kot bi ga imel v klasičnem primeru, ker so vmes počitnice in kampanjo lahko vodi tudi takrat.

Glede rokov je poudaril, da so upoštevali številne sodbe ustavnega sodišča, navedel je tri. Eno iz leta 1996, kjer je ustavno sodišče zapisalo, da zakon o referendumu ne dopušča odlaganja izvedbe referenduma brez podlage v ustavi ali zakonu in da na podlagi določb 30., 31. in 33. zakona o referendumu in ljudski iniciativi ni mogoče priti do ugotovitve, da zakon dopušča odlaganje izvedbe referenduma za nesorazmerno dolgo obdobje.

Leta 2011 je ustavno sodišče v odločbi poudarilo, da je smisel zahteve za razpis referenduma v tem, da volivci čim prej odločijo, ali se zakon, ki ga je DZ že sprejel, potrdi ali zavrne. Leta 2014 pa je v svoji odločitvi ustavno sodišče zapisalo, da ima pri določanju datuma glasovanja DZ, dokler se giblje v ustavnih okvirih, široko polje proste presoje glede tega, kdaj bo razpis. "Kar se državnega zbora tiče, bom na vsako pritožbo ugovarjal," je poudaril.

Neprimerno izsiljevanje rokov
Opozoril je, da bosta morala Kovačič in SDS ugotoviti, da roke določata zakon in ustava ter da se mu zdi neprimerno neko izsiljevanje rokov, ki bi bilo lahko celo nezakonito in neustavno.

"Sam sem šel v politiko, da bi se upiral izsiljevanju. Funkcija mi omogoča odzvati se tudi na neustavnost in nezakonitost, me pa skrbi, da Kovačič predlaga, da ustavno sodišče sprejme nov odlok ali celo samo določi datum volitev in referenduma. Menim, da je to enako kot poziv k ukinitvi državnega zbora. Pri tem žal ni osamljen, včasih je tudi vlada takšna, da ko izgubi argumente, pač pride do takih čudnih zahtevkov pred ustavnim sodiščem. Po svoji funkciji sem dolžan na to opozoriti in se proti temu boriti," je poudaril Brglez.

Glede kvoruma je dejal, da bo to odločitev državljank in državljanov. Verjame, da se bosta Kovačič in SDS izjemno močno angažirala in upa, da tudi z argumenti, ne samo zavajanji. "Sam zakon o drugem tiru in njegovo izgradnjo podpiram. Zelo slovensko je, da ko smo končno po mednarodnem pravu dobili zagotovljen dostop do odprtega morja, želimo z referendumom prometno odrezati Luko Koper od širšega zaledja, ki zagotavlja dolgoročen posel in razvojni multiplikator. Meni se zdi to geopolitično popolnoma nesmiselno, zmanjšuje pa tudi našo mednarodno kredibilnost."

Če ne bo evropskih sredstev, jih bodo prispevali davkoplačevalci
Glede načina financiranja je Brglez prepričan, da se nesmiselno skuša preprečiti, da bi dobili nepovratna sredstva EU. Prepričan je, da če teh ne bo, je jasno, da bomo to plačali davkoplačevalci. "Z evropskimi sredstvi pa pride tudi evropski nadzor in mislim, da je osnovna ideja tega, da se izognemo evropskemu nadzoru in naredimo zadeve po domače. V moji stranki in tudi sam sem tega prepričanja, menimo, da se proti temu moramo boriti in ena od možnosti je, da smo pod evropskim nadzorom in potem poslov ni možno peljati po domače," je dodal.