Predsodki! Gostje prve serije

Mati otroka z downovim sindromom, invalid paraplegik, bosonogi ekolog, veganka, prosilec za azil in redovnica so nam pokazali, da nekatere plati življenja niso takšne, kot si jih v drugi, živeči v "normalnem" svetu, predstavljamo. Pogovarjali smo se in jim dali besedo, da odgovorijo na najpogostejše predsodke, prepričanja in stereotipe (in izmisleke), ki jih družba pripisuje ljudem v njihovih življenjskih situacijah.

Ali smo predsodke razbili, ne vemo (predsodki so trdovratni), a upamo, da smo ponudili pristno vsebino za premislek.

Druga serija projekta Predsodki! se na MMC vrača januarja. Besedo bomo dali drugi šesterici ljudi, ki se zaradi svojega videza, prepričanja, načina življenja ali življenjskih okoliščin dnevno spopada s predsodki okolice. Snemanja so se že začela. Vabljeni k spremljanju druge serije projekta Predsodki!

Predsodki, ki smo jih razbijali v prvi seriji

V prvi seriji projekta Predsodki! smo izvedeli, da vsi invalidi niso "sončki", ki so neprestano dobre volje, in da vsi ne igrajo košarke na vozičkih, niti se vsi med sabo ne poznajo. Kot pravi Aljoša, ekonomist in po nesreči paraplegik: "Prav ima me, da bi naslednjič, ko nekdo tako pristopi k meni, po navadi to delajo starejše gospe, rekel: Res je, gospa, prvih sedemindvajset let sem bil prav nesrečen in depresiven, potem pa sem si zlomil hrbtenico in odtlej sem nasmejan. Ni tako. Imaš tudi zagrenjene ljudi, ljudi, ki so slabe volje. Odvisno pač od tega, kakšen človek si. Ne glede na voziček," pojasnjuje Aljoša. Ponazoril je tudi problematiko invalidskih parkirnih mest, o čemer je bilo v zadnjem času kar nekaj zapisanega, in pojasnil, da invalid potrebuje več prostora tudi za to, da lahko pospravi svoj voziček. "Glede parkirišč je tako, da se prestavim v avtomobil in potem voziček pospravim čez glavo v avto, zato potrebujem ta širši prostor, čeprav se mi je že zgodilo, da me je kdo zaparkiral."

Tatjana, mama 27-letnega Gregorja, ki se je rodil z downovim sindromom, je že vsega navajena, tudi pogledov tujcev, ki se čudijo, ko z Gregorjem prideta na kak družabni dogodek. "Še vedno malo boli," pravi in dodaja, da je njen pristop po letih izkušenj zdaj neposreden, saj najraje neposredno vpraša radovedneža, ali ga kaj zanima. Izkušnje so različne. Nekateri se v zadregi umaknejo, drugi kaj vprašajo ali pa delijo lastne izkušnje.

Redovnica Romana je v pogovoru razbila mite o uboganju, saj pravi, da predvsem mlade redovnice danes mislijo s svojo glavo in nikakor ne bi le slepo sledile navodilom, čeprav pa drži, da z vstopom v red sprejmeš tudi pravila načina življenja in jim slediš. Povedala je tudi, da po njenem prepričanju vsak človek veruje v nekaj. Tudi ateist.

Prosilec za azil Amin je v pogovoru za MMC skušal razbliniti predsodek, da so vsi prebežniki enaki. "Med migranti so dobri in slabi ljudje, tako kot v celotnem človeštvu, so dobri in slabi ljudje," je pojasnil. In iskreno dodal: "Nekateri so res pobegnili iz svojih držav in želijo le živeti ter delati nekje na varnem. Nekaterim pa ni mar, ni jim mar za evropski sistem. Ker je Slovenija tranzitna država, bodo nekateri za sabo pustili nered in odšli naprej. Povedal sem vam po resnici. Nekateri so iskreni, drugim pa ni mar ne za vas ne za policijo ne za kateri koli sistem." Kljub temu je Amin prepričan, da so migracije sestavni del človeške civilizacije in da je človek, ne glede na to, kje živi, povsod enak. "Če z njim lepo ravnaš, bo tudi on lepo ravnal s tabo."

Veliko pozornosti je pritegnil (f)ekolog Nara, njegovo ime v sanskrtu pomeni človek. Nara se skozi življenje sprehaja bosonog, namesto hlač ovit v kos tkanine, zobe si čisti s paličico, kulturne vzorce pa podira tudi tako, da kompostira svoje izločke, za kar ne potrebuje straniščne školjke. Če so ga predsodki pred leti še prizadeli, zdaj razume, da če se je odločil biti drugačen, ne more pričakovati drugega, kot da se ljudje nanj odzovejo.

Največ pozornosti pa je vzbudila veganka Maja, saj ima prav vsak izmed nas svoje videnje glede prehranjevanja in njegovega vpliva na okolje. Vegani niso šibki in bledični, ne prezirajo vsejedcev (saj se je le redkokdo od njih rodil kot vegan), trpljenja živali pa ne morejo le nemo spremljati. "Bilo bi zelo hinavsko od nas, veganov, sovražiti ljudi samo zato, ker so pač v drugačnih situacijah in še niso prišli do spoznanj o veganskem načinu življenja," predsodek o vsiljevanju veganstva zavrača Maja.

To je bila torej prva šesterica pogumnih ljudi, ki s svojim prepričanjem kljubuje predsodkom okolice. Druga serija se na MMC-ju začne januarja. Vabljeni k spremljanju.

Obvestilo uredništva:

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.