Do zdaj so prejeli več kot 300 pripomb, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu Mirko Pečarič. Dodal je, da so nekatere izmed njih vključili tudi v najnovejšo različico predloga zakona, ki pa je tudi tarča pripomb.

O zakonu še vedno potekajo usklajevanja z vsemi reprezentativnimi visokošolskimi deležniki, zato ni predlog niti v medresorskem usklajevanju. A kot je dejal Pečarič, si na ministrstvu želijo, da bi začel zakon veljati že z novim študijskim letom.

Predlog zakona o visokem šolstvu je od zadnje objave na spletni strani konec lanskega oktobra doživel še nekaj sprememb, je pojasnil Pečarič, usklajevali so ga na številnih sestankih ter obravnavali na sejah vladnih svetov za študentska vprašanja in za visoko šolstvo. Oba sveta sta se strinjala, naj gre zakon čim prej v vladno proceduro, je dejal Pečarič.

Gre še za "piljenje"
Še vedno pa gre za delovno različico predloga zakona, ki jo "še pilijo, da bo boljša", je dejal sekretar in dodal: "Členi in vsebina zakona se spreminjajo, na ministrstvu poskušamo vse, da bo zakon čim bolj sprejemljiv za vse deležnike v visokem šolstvu".

Neposrednega nasprotovanja predlogu zakona po Pečaričevih navedbah ni, rektorji univerz pa se z vsebino zakona bolj ali manj strinjajo. Težave vidijo pri učnem jeziku za slovenske študente, ki za vse tri stopnje študija določa omejitve poučevanja v tujem jeziku.

Iskra: Najbolj problematične šolnine in plačljiv študij
V Študentskem društvu Iskra medtem opozarjajo, da tudi najnovejša različica zakona vsebuje vse nevarnosti, na katere so opozarjali že novembra. Najbolj problematični deli v zakonu ostajajo šolnine in plačljiv študij na prvi in drugi bolonjski stopnji, je pojasnil Jaša Lategano iz Iskre.

V predlogu zakona je zapisano, da se lahko šolnina zaračuna tudi vsem tistim, ki še niso izkoristili možnosti brezplačnega visokošolskega študija, zato je Lategano prepričan, da gre za dolgoročno prenašanje bremena financiranja visokega šolstva z države na študente oziroma njihove družine, kar bo prizadelo revnejše študente.

V Iskri napovedujejo mobilizacijo študentov k uporu, če bo zakon šel naprej v proceduro brez pomembnih sprememb. Tako kot možnosti izpostavljajo proteste z eno samo jasno zahtevo, to je umik celotnega zakona in sistemska ureditev financiranja javnih univerz. Lategano je sicer dejal, da so v Iskri pripravljeni sodelovati z ministrstvom.