Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 39 glasov Ocenite to novico!
Skupščine študentov, ki jih je organiziralo gibanje Iskra, so bile dobro obiskane. Foto: Iskra
       Vztrajali bomo, dokler zadeva ne bo zapisana v zakonu. Pri tem pa je treba opozoriti, da tu ne gre zgolj za plačljiv študij na prvi in drugi bolonjski stopnji, temveč za vse težnje po komercializaciji študija in podrejanju znanja trgu. Predlagani zakon namreč ima neko inherentno tendenco, da bi znanost in visoko šolstvo podredil gospodarstvu. S tem se krha avtonomija univerze.       
 Miha Kosi o zahtevi, da mora biti v novi zakon o visokem šolstvu zapisano, da mora biti študij na prvih dveh stopnjah brezplačen.
Študentom, ki so želeli na skupščino na fakulteti za farmacijo, je vstop preprečila policija. Foto: Iskra
       Stališče rektorja je odkrito zagovarjanje tržne logike univerze. Njena težava je v tem, da sama produkcija znanja postane produkcija presežne vrednosti. S tem samo znanje izgublja svoje jedro, ker se začne proizvajati samo zaradi samega sebe. Proizvajati se začnejo le neko specifično znanje in kompetence, ne pa več znanost na splošno. S tem se izgubi funkcija univerze.       
 Tine Bele o izgubljanju primerne funkcije univerze
Miha Kosi, Tine Bele in Matej Prijatelj opozarjajo na želje vodstva ljubljanske univerze po večji komercializaciji največje slovenske javne izobraževalne ustanove. Foto: MMC RTV SLO
       Celoten namen zakona je komercializacija. Že v uvodu zakona je zapisano, da bo šolstvo storitev na prostem trgu. Težko je pričakovati, da se bo dalo kaj bistveno spremeniti. Zato je treba biti previden, kaj se bo na koncu dejansko zgodilo.       
 Matej Prijatelj o novem zakonu o visokem šolstvu.
Minister za delo Ivan Svetlik in družine
Na rektorja ljubljanske univerze Ivana Svetlik so v Iskri naslovili že dve odprti pismi, naj omogoči prosto in odprto politično razpravo med študenti in zaposlenimi na univerzi. Foto: BoBo
       Na Univerzi v Ljubljani pa velja še ena pomembna vrednota, ki je zapisana v njeni Strategiji, to je 'avtonomija v odnosu do države, političnih strank, korporacij in verskih skupnosti'. Zato je vstop policije in vojske v prostore univerze prepovedan, razen v primerih, ko je policija pozvana da prepreči ogrožanje varnosti. Zato se dovoljenja za zborovanja presojajo tudi glede na to ali za njimi stoji politično organizirana skupina oziroma bi bilo zborovanje namenjeno izrazito političnim ciljem, ki presegajo interese skupnosti akademskega osebja, študentov in strokovnih sodelavcev. Izpolnjevanje navedenega merila pobudniki zborovanja najlaže in najbolje preverijo v razgovoru z dekanom članice, ki tudi odobri zborovanje. Študenti in zaposleni se seveda lahko tudi politično organizirajo in udejstvujejo, vendar ne na univerzi in pod njenim okriljem. Iz poročila, ki ga je dal dekan Fakultete za farmacijo, je razvidno, da se Študentsko društvo Iskra z vodstvom fakultete ni dogovorilo za organizacijo zborovanja, niti se pri tem ni povezalo s študentskim svetom fakultete, temveč je želelo zborovanje organizirati samovoljno. Prav tako je iz opisa aktivnosti, kot so nenajavljeno razlaganje stališč študentom pred začetkom predavanj, nepripravljenost identifikacije organizatorjev zborovanja, predstavljanje kot 'civilna iniciativa', deljenje letakov itd. mogoče sklepati na motenje delovnega procesa in elemente političnega delovanja. Zato je bilo opisano ravnanje dekana razumljivo in upravičeno.       
 Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik v odgovoru na odprto pismo Iskre.

Dodaj v

"Celoten sistem od države do univerze skuša ukalupiti posameznika, naj bo tiho in študira"

Študentsko gibanje Iskra opozarja pred komercializacijo javnega šolstva
20. november 2013 ob 06:17,
zadnji poseg: 20. november 2013 ob 18:13
Ljubljana - MMC RTV SLO

V javni razpravi je predlog zakona o visokem šolstvu, ki ga je skušala uzakoniti že prejšnja Janševa vlada. Medtem ko je politika bolj kot ne enotna glede zakona, so glas dvignili študentje, ki opozarjajo, da je namen zakona zgolj komercializacija.

Študentsko gibanje Iskra je nastalo lani poleti iz socialnega kroga, ki je nastal iz protestov pred Ljubljansko borzo in študentov filozofske fakultete, da bi ustanovili samoorganizirano študentsko gibanje, ki je po njihovem mnenju edini način za vključevanje mladih v procese odločanja. "Iz organizacijskih napak v preteklosti smo skušali vzpostaviti neko drugo obliko organiziranja, tako da bo dlje vzdržna in da skušamo minimalizirati individualno stihijo," pravi predstavnik Iskre Miha Kosi.

Iskra se je s svojimi zahtevami po ohranitvi brezplačnega javnega šolstva dejavno vključila v javno razpravo glede novega zakona o visokem šolstvu, tudi s skupščinami na ljubljanskih fakultetah, ki so vzbudile precej nejevolje pri vodstvu ljubljanske univerze. Zdi se, da so na več posluha naleteli pri ministru za visoko šolstvo in znanost Jerneju Pikalu, ki je sprejel njihove predstavnike in jim obljubil, da bo javno šolstvo še naprej nekomercialno. Vendar so ga predstavniki Iskre opozorili, da ne bodo popuščali, dokler stvari ne bodo jasno in nedvoumno zapisane.

O sedanjih in prihodnjih dejavnostih študentskega gibanja, ki skuša dokazati,da mladi in še posebej študentje niso "pasivni" oz. da si še kako želijo sodelovati v procesih odločanja, smo se pogovarjali z iskraši, bodočim strojnikom Mihom Kosijem, sociologom Tinetom Beletom in fizikom Matejem Prijateljem.



Študentom se vse prevečkrat očita, da so preveč pasivni. Zdi se, da so še največji odpor pokazali ob napovedi uvedbe zakona o malem delu. Vi skušate s svojimi dejavnostmi dokazati ravno nasprotno.

Matej Prijatelj: Študentje želijo biti dejavnejši, toda cel sistem od države do univerze skuša ukalupiti posameznika, da naj bo tiho in študira. Proti temu se moramo boriti.

Tine Bele: Študentje niso pasivni, samo treba jim je dati neke vzvode, da se jih sliši.

Prejšnji teden ste organizirali okoli 20 skupščin na fakultetah za vzpostavitev samoorganiziranega študentskega gibanja, ki naj bi bil edini način za vključevanje mladih v procese odločanja. Kaj naj bi pomenila ta samoorganizacija?

Miha Kosi: S samoorganizacijo želimo doseči, da bodo študentje sposobni sami artikulirati svoja politična stališča in zastopati svoje interese, ki po našem mnenju presegajo neko identitetno politiko študenta s prehodnim statusom. Končno gre za enak interes, kot ga imajo delavci, saj bomo tudi študentje nekoč delavci ali upokojenci. Neko študentsko gibanje bi pripomoglo k družbenim spremembam.

Matej Prijatelj: Najbolj množična skupščina je bila na filozofski fakulteti. Na umetniških fakultetah so študentje, ki so prvič prišli na tak demokratičen dogodek, dejali, da bi se ponovno zbrali že naslednji teden.Kakšen je bil odziv na skupščinah?

Tine Bele: Na skupščinah študentje niso bili tiho in debatiralo se je o problemih, ki so precej širši, kot smo sami mislili.

Na fakulteti za farmacijo so vam skupščino preprečili s policijo?

Miha Kosi: To je bilo popolnoma nesprejemljivo, saj smo pred skupščino na rektorja univerze naslovili odprto pismo, da naj zagotovi možnost prostega izražanja mnenj vseh študentov. Odgovoril je, da takšen način zbiranja presega interese študentov. Torej, če še študentje sami organizirajo in razpravljajo o zakonu o visokem šolstvu, to presega njihove interese. Če pa rektor univerze z nekega govorniškega položaja podaja svoje mnenje o zakonu, se to po njegovem mnenju popolnoma sklada s študentskimi interesi.

Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik (kot minister za delo, družino in socialne zadeve je hotel uveljaviti malo delo, katerega posledica so bile nasilne dijaško-študentske demonstracije pred DZ-jem), je vašo dejavnost označil za sporno, ker se mu zdi vsaka dejavnost študentov, ki “meji na političnosti”, problematična in je ne podpira.

Miha Kosi: Če se pogovarjamo o sprejemanju nekih zakonov in o zadevah, ki bodo urejale neke širše družbene odnose, ne moremo biti nepolitični. Politika pomeni dejavno zastopati in izražati svoja mnenja.

Matej Prijatelj: Takšne izjave rektorja so precej cinične, saj je sam že vrsto let del slovenskega strankarskega esteblišmenta.

Miha Kosi: Študentje po njegovem mnenju nismo kompetentni, da bi soupravljali univerzo, za izražanje lastnega mnenja in samoorganizacijo.

Tine Bele: Na eni strani nas obtožujejo, da smo pasivni, na drugi strani pa se takoj, ko začnemo misliti s svojo glavo in se organiziramo, na nas spravijo z vsemi mogočimi sredstvi.

Matej Prijatelj: Vrhunec je bila policijska preprečitev skupščine, ki je nihče ni pričakoval.

Kaj so hoteli policisti od vas oz. kdo jih je poklical?

Tine Bele: Ljubljanskim študentom so preprečili vstop v fakulteto in zagrozili s kaznijo.

Miha Kosi: Že pred tem smo prejeli več groženj in ravno zato smo rektorju napisali odprto pismo, da naj poskrbi, da se takšne stvari ne bodo dogajale. Dogodek na farmaciji je bil posledica njegove nenačelne drže oz. ni želel zaščititi ustavno zagotovljenih pravic do svobode zbiranja in izražanja. Rektor nam je na odprto pismo odgovoril, da prepušča odločitev dekanom fakultet, ali bodo dovolili skupščine ali ne.

Matej Prijatelj: Skupina okoli 20 ljudi se je želela le pogovoriti o svojih težavah in so zaradi tega poklicali policiste. Tu gre tudi za vprašanje, ali ima fakulteta sploh pravico, da svojim študentom prepove vstop v svoje prostore. Univerza kot ustanova pa bi morala biti celo dolžna spodbujati takšne dejavnosti študentov.

Na katere zadeve so študentje na vaših skupščinah najbolj opozarjali?

Miha Kosi: Skupščine so bile načeloma namenjene zakonu o visokem šolstvu. Vendar so na plano prišle tudi strukturne težave celotne države, kot sta brezposelnost in neperspektivnost mladih.

Matej Prijatelj: Na umetniških akademijah so bili izpostavljene strahotne razmere za študij, marsikje nimajo niti ogrevanja. Vendar tega sami ne morejo rešiti. Lahko pa bi to skušali rešiti študentje kot skupnost, saj gre za relativno majhen strošek v primerjavi z drugimi naložbami univerze.

Tine Bele: Ob tem se je pokazala tudi nujnost reforme študentske organizacije, ker smo študentje brez političnega zastopstva. Ne moremo se zoperstaviti destruktivnim težnjam, ki prihajajo od vlade na področju visokega šolstva.

Minister Pikalo vam je obljubil, da bo spoštoval vaše zahteve, da se za redni študij prve in druge bolonjske stopnje ne sme zaračunavati šolnin. Jasno sta mu povedali, da ne mislite nasedati lepim besedam, temveč zahtevate, da se to jasno zapiše v novi zakon o visokem šolstvu?

Miha Kosi: Vztrajali bomo, dokler zadeva ne bo zapisana v zakonu. Pri tem pa je treba opozoriti, da tu ne gre zgolj za plačljiv študij na prvi in drugi bolonjski stopnji, temveč za vse težnje po komercializaciji študija in podrejanju znanja trgu. Predlagani zakon namreč ima neko inherentno tendenco, da bi znanost in visoko šolstvo podredil gospodarstvu. S tem se krha avtonomija univerze.

Rektor Svetlik naj bi opozarjal, da naše fakultete ne omogočajo “konkuriranja na svetovnem trgu”. V takšnih izjavah naj bi se po vašem skrivali nekakšni neoliberalni trendi v visokem šolstvu.

Miha Kosi: Celoten zakon sloni na neki ideji človeškega kapitala, kjer znanje ni več javno dobro, temveč blago na trgu. Študentje niso več iskalci znanja, temveč potrošniki tega blaga. To je ideološka podstat predlaganega zakona, s katero se nikakor ne moremo strinjati.

Matej Prijatelj: Tudi iz rektorjevih izjav v njegovih zadnjih intervjujih je mogoče razbrati, da podpira smer trženja znanja in "amerifikanizacije" univerze.

Tine Bele: Stališče rektorja je odprto zagovarjanje tržne logike univerze. Njena težava je v tem, da sama produkcija znanja postane produkcija presežne vrednosti. S tem samo znanje izgublja svoje jedro, ker se začne proizvajati samo zaradi samega sebe. Proizvajati se začnejo le neko specifično znanje in kompetence, ne pa več znanost na splošno. S tem se izgubi funkcija univerze.

Matej Prijatelj: Zadeva je morda še hujša. Po vsem svetu prevladuje težnja, da se nekaj trguje, denimo, z zdravstvom, šolstvom, pokojninami … Dogaja se, da javne ustanove postajajo tržne. Pri tem je treba biti pazljiv in kritičen.

Tine Bele: S privatizacijo javnih institucij posredno prihaja tudi do nižanja plač, saj morajo ljudje plačevati nekaj, kar je bilo prej brezplačno.

Katere so še druge bistvene zadeve, ki bi morale biti po vašem mnenju upoštevane v novem zakonu o visokem šolstvu?

Matej Prijatelj: Celoten namen zakona je komercializacija. Že v uvodu zakona je zapisano, da bo šolstvo storitev na prostem trgu. Težko je pričakovati, da se bo dalo kaj bistveno spremeniti. Zato je treba biti previden, kaj se bo na koncu dejansko zgodilo.

Prizadevate si za reformo študentske organizacije ljubljanske univerze (ŠOU), kaj so vaše bistvene zahteve? Na račun sprememb v študentski organizaciji bosta zdaj potekala kar dva referenduma (27. 11. in 4. 12.)?

Miha Kosi: ŠOU je podoben aparat kot država, le na malo manjši ravni. Dva referenduma sta posledica politikantske poteze skupine Povezani, ki je sklicala referendum na isti dan, kot smo ga mi. Pri tem so našli neko proceduralno napako in zaradi neveljavnosti našega prvega sklica se je naš referendum prestavil na četrti december. Med referendumoma je bistvena razlika. Na našem predhodnem referendumu, ki je zavezujoč za študentsko organizacijo, se bo glasovalo o statutu.

Matej Prijatelj: ŠOU sicer skuša sam voditi neko reformo, ki pa jo pišejo tisti, ki samo vodijo organizacijo. Zato ne gre pričakovati sprememb. Dogaja se, da je mogoče celo predstavnike ŠOU-a prepričati, da je naša reforma dobra. Večina odzivov pri študentih pa je pozitivna.

Miha Kosi: Naš predlog reforme je zelo radikalen. Predlagamo ustanovitev skupščin, na katerih bi vsi študentje odločali tako o finančnih, organizacijskih kot političnih usmeritvah. Predlagali smo tudi možnost nadzora, ki bi ga izvajala protikorupcijska komisija in Računsko sodišče. Študentje naj bi začutili, da imajo neke realne vzvode moči znotraj študentske organizacije, in posledično bo rasla participacija študentov. Tako bi dobili neko zelo artikulirano gibanje.

Matej Prijatelj: Študentje gredo enkrat na dve leti na volitve, nato pa ne morejo več vplivati na razmere v ŠOU-u. Prek skupščin na fakultetah pa bi imeli tudi poznejši vpliv. Ena takšnih možnosti bi bil tudi veto na različne nenavadne projekte ŠOU-a, kot je bil nedavni poskus nabave hotela.

Gregor Cerar
Prijavi napako
Komentarji
tech
# 20.11.2013 ob 06:39
Celoten šolski sistem je zgrešen. Danes šolstvo proizvaja več al manj brezposelne, vsaj tak občutek dobiš, ko prebiraš novice o brezposelnih mladih. Cel sistem bi morali spremenit, ne samo en zakon.
mikitr
# 20.11.2013 ob 07:09
Navaditi se bo treba tudi na to ,da boš plačan toliko kot narediš ne toliko kot imaš izobrazbe.(oziroma boljša bo tista izobraževalna ustanova ,ki proizvaja boljše strokovnjake,ne pa "izobraženejše" po nazivu .)
zemljemerec
# 20.11.2013 ob 07:06
kaj ko bi nehali eksperimentirat s tole ofucano kokošjo in ZAKONE ter SISTEM prepisali iz preverjeno stabilne zakonodaje sosede Avstrije.
Untamle
# 20.11.2013 ob 07:20
Strinjam se, da bi bilo potrebno uvesti vračilo šolnine ob neizpolnjevanju obveznosti, da bi odklenkalo fiktivcem in tistim, ki študirajo 10 let in več.
Mi je pa nesprejemljivo, da bi študij postal čez noč plačljiv za vse. Nekatere smeri zaradi svoje zahtevnosti ne dopuščajo študentskega dela (razen čez poletje). Medicina, farmacija, pravo v LJ, pa še kakšna smer. Če torej nimaš močnega finančnega zaledja nič, se lahko obrišeš pod nosom za študij.
Kar pa, če dobro pomislimo, vodi v reprodukcijo višjega sloja - šudiral bo bogat oz. vsaj srednji višji sloj.
Belfast boy
# 20.11.2013 ob 06:29
Študenti na ulice! zdj se bo itaq spet javna uprava oglasila in bla pametna... pomoje bojo glih na kavici/pavzici :p
MyotisSI
# 20.11.2013 ob 09:51
Torej, če še študentje sami organizirajo in razpravljajo o zakonu o visokem šolstvu, to presega njihove interese. Če pa rektor univerze z nekega govorniškega položaja podaja svoje mnenje o zakonu, se to po njegovem mnenju popolnoma sklada s študentskimi interesi.

To zgoraj velja za cel sistem v Sloveniji, bog ne daj, da kaj pomisliš, ti bomo že "mi" povedali kaj je prav. Popolnoma podcenjujoče.

Drugače pa ima Ponos, par postov pred mano, čisto prav. Univerza je bila nekoč ustanova, kjer so te učili razmišljati. Danes pa je to ustanova kjer te učijo kja kako in koliko razmišljati. Univerza je postala učiteljivca neke veščine (biti zdravnik, biti pravnik, biti unženir ...). V bistvu se je univerza spremenila v sredno šolo s činom. Pač uči malo zahtevnejše veščine. To seveda velja za večino univerz po svetu.

Je bil enkrat en članek (mislim da v Economistu, se ne spomnem več) kje so izpostavili dejstvo, da so podjetja ponekod začekla zaposlovati več filozofov na zahtevnih delovnih mestih. Zakaj? Ker so prresodlil da potrebujejo človeka ki zna razmišljati, ne samo nekoga ki je naučen kako nekaj narediti. In Filozofija je de facto pfaks ki te uči razmišljati.
el CARTEL
# 20.11.2013 ob 08:42
Torej, če prav razumem, jih moti sodelovanje z gospodarstvom? Pa sej naloga univerze je v veliki meri ustvarjanje kadrov za univerzo!

(verjetno si mislil ustvarjanje kadrov za trg)

in ne, ni naloga univerze to.
naloga univerze je podati osnovno znanje in se prepričati, da je posameznik sposoben se naučiti novih stvari.

kajti kot prvo, znanje zastari v 2-3 letih (stvari se pač razvijajo) in nekdo, ki misli, da bo dobil vse potrebno znanje tega sveta v 4 letih študija in bo potem živel kot bubreg v loju naslednjih 40 let na račun tega znanja.. je smešen. Na delodajalcu je, da razvija in dodatno izobražuje svoj kader (ki pa mora imeti neko osnovo specifičnega področja, seveda) - navsezadnje ta kader ustvarja profit delodajalcu in ne univerzi. ne vidim problema, če mora dati 300 € za tečaj nečesa

kot drugo, pa slovenija vedno bolj dela le podizvajalska dela za tuje korporacije. in učiti elektrotehnika, da bo znal namontirati le avtoradio za renault in strojnika, da bo znal le zašaraufati vrata (jah mi ne delamo dela visoke vrednosti za renault, če niste vedeli)
... ali pa kemika, da bo le znal prodati zdravila farmacije in podobno, je čisti samomor. ljudje z visoko izobrazbo morajo pač biti strokovnjaki specifičnega področja, in to pomeni vedeti več kot ostali.

sicer pa je ta mantra, da je slovensko šolstvo zanič, ker imamo brezposlene ljudi na faksu, čisto odveč in služi namenu. ta namen pa je, da se javno šolstvo prikaže v čim slabši luži, da se ga bo lahko, na podlagi reform, spreminjalo (na malce manj javno - vitka država pa to)...

sicer pa je večina univerz v sloveniji primerljiva s tistimi v tujini. to lahko dokažejo z akreditacijami, ki imajo podobne, kot večina najprestižnejših univerz. torej šolstvo ne more biti toliko slabo.

mogoče pa je problem na slovenskem trgu? aja, to pa ne :)
mikitr
# 20.11.2013 ob 07:06
Študentje si bodo morali sprijazniti ,da je šolanje namenjeno pridobitvi znanja za nadaljnjo zaposlitev in delo v življenju.Prodobivanju statusov,lenarjenje do 30 leta,pridobivanje izobrazbe,ki so všečne pa ne zaposljive nimajo prihodnosti in metanje denarja proč.(našega)
Coen
# 20.11.2013 ob 09:42
Nikec3

Ampak, ne razumem zakaj bi bil nekdo proti komercializaciji fakultet. Na našem faksu že sedaj polsredstev dobimo od sodeovanja z gospodarstvom, več pa baje ne smemo zaradi nekih neumnih pogodb.

Za vas ne vem, ampak jaz bi rad svoje znanje v prihodnosti čim bolje prodal. Kaj želijo ti v Iskri pa še nisem ugotovil. Torej, komercializacija - yes please.


Komercializacija pomeni, da fakulteta izgubi na avtonomiji, to pomeni, da se bori za denarna sredstva. Mi se z ZDA v tem ne moremo primerjati, ker smo premajhni. Mi takega sistema, kakršnega ima ZDA, ne moremo vpeljati in tako je tudi prav, saj je redni brezplačen študij tako omogočen vsakemu, ki je uspešno opravil maturo in se nam ni treba zakreditirati za naslednjih 30 do 40 let. Kvaliteta študija pa je odvisna od študenta do študenta; brezplačni študij tudi ne traja v nedogled - po 2 letih kiksanja se v redni študij ne moreš več vpisati. Nikakor. Ta status ti takrat preneha veljati, za nadaljnje študiranje na fakulteti pa plačuješ iz lastnega žepa, za vsako leto posebej, za vsak izpit posebej.

Kar se pa znanja tiče, pa je el CARTEL zadel v polno. Fakulteta ti daje neko osnovno znanje iz specifičnega področja. Za konkurenčnost boš pa moral nekaj narediti sam, torej razvijati tisto osnovno znanje, ki ti ga je fakulteta dala. To je tisto samostojno delo in kritično razmišljanje, ki ga pljuvate, ko se študenti zberejo in skupno nastopijo proti spremembam, ki so nedvoumno slabe in ne prinašajo tistega, kar bi morale.
el CARTEL
# 20.11.2013 ob 08:32
Iskra se je s svojimi zahtevami po ohranitvi brezplačnega javnega šolstva dejavno vključila v javno razpravo glede novega zakona o visokem šolstvu

tako je, javno šolstvo v sloveniji bo ostalo javno in nobena leva neoliberalna vlada tega ne bo spremenila..

Študentje niso pasivni, samo treba jim je dati neke vzvode, da se jih sliši.


točno to. give voice to voiceless.
koliko nakladanja politikov poslušamo vsakad dav na TVju. kdaj pa ste slišali kakega študenta?
kdaj ste sploh zadnjič slišali kaj pametnega na tvju?

Na eni strani nas obtožujejo, da smo pasivni, na drugi strani pa se takoj, ko začnemo misliti s svojo glavo in se organiziramo, na nas spravijo z vsemi mogočimi sredstvi.

to je to, odlično rezimirano, tako pač deluje politika..

Stališče rektorja je odprto zagovarjanje tržne logike univerze. Njena težava je v tem, da sama produkcija znanja postane produkcija presežne vrednosti. S tem samo znanje izgublja svoje jedro, ker se začne proizvajati samo zaradi samega sebe. Proizvajati se začnejo le neko specifično znanje in kompetence, ne pa več znanost na splošno


točno to. kako tržno vrednost pa ima odkrivanje "temne materije" ali pa teorija relativnosti..

po svetilnikovo sta to dve nebulozi, saj se ju ne da vnovčiti na trgu.
Coen
# 20.11.2013 ob 08:32
Nikec3, zakaj? Ker se ne strinjajo z uvedbo šolnin in komercializacijo visokega šolstva, ki bi moralo v osnovi biti neodvisno? Sicer pa že to, da je policija prepovedala vstop študentom v prostore Fakultete za farmacijo (ki je mimogrede javna ustanova) ni le obsojanja vredno, temveč bi proti naročniku te akcije morala biti sprožena kazenska ovadba. Saj pa nismo več v Jugoslaviji, ali pač?
kozorog1973
# 20.11.2013 ob 07:41
pravice, pravice, pravice. Ti Lojze al veš kaj je dolžnost, hm odgovori Lojze je to kaka vrsta pravice:)
a-bra-ka-da-bra
# 20.11.2013 ob 07:36
Ne, ne čutim razlike. Večina šolskih sistemov, se bo morala prilagoditi gospodarstvu.
--------------------

Hm, morda je ravno prilagoditev študija medicine farmacevtski industriji po svetu kriva za strmo naraščanje pojavov kroničnih bolezni (diabetes, hipertenzija, duševne motnje, itd.)? Ali vsaj sokriva.
a.orhidejca
# 20.11.2013 ob 08:19
Tam ko so klicali Policijo, so kršili Ustavo.
ata
# 20.11.2013 ob 07:59
Tine Bele: S privatizacijo javnih institucij posredno prihaja tudi do nižanja plač, saj morajo ljudje plačevati nekaj, kar je bilo prej brezplačno.

In od kod pride denar za "brezplačne" usluge? raste na drevesu?

"Brezplačne" storitve so najdražje.
PONOS
# 20.11.2013 ob 09:21
Torej prilagajanju gospodarstvu pomeni da si izučen robot za določeno mesto.
O tem veš toliko da zelo uspešno opraviš svoj delo v verigi , premalo pa da bi vedel zakaj to počneš,kakšne so posledice,alternative,kritično mišljenje itd
Lastniki ne potrebujejo človeka ki kritično razmišlja potrebujejo kader ki samo posluša in izvrši natančno ukaze .
PONOS
# 20.11.2013 ob 09:06
Ljudi se načrtno poneumlja...kalup uničuje kritično zavedanje.Načrtno se spušča IQ.
x66
# 20.11.2013 ob 08:56
V omenjenem primeru uporabe represivnih organov na eni od ljubljanskih fakultet gre za tipicni izraz totalitarne drzave, pred katero opozarjam ze vec kot leto dni.

Drzavni represivni aparat je zlorabljen, da je na eni od ljubljanskih fakultet fizicno preprecil zdruzevanje in svobodno izrazanje studentov, torej nic drugega kot to, kar je njihova ustavna pravica. Poleg tega se je to zgodilo ne kjerkoli, ampak znotraj universe, ki naj bi bila razsvetljenska luc, ne pa temacna dusilnica idej.

Izrazam vso podporo studentom. Pred letom dni so bile podobne okrogle mize po fakultetah cello spodbujane s strain vodstva univerze, prav tako je vodstvo univerze zelo spodbujalo tudi proteste proti vladi. Danes je vlada drugacna in vodstvo univerze se je izrazanja stalisc lotilo v represijo. S tem vodstvo univerze v Ljubljani dokazuje, da je precej bolj politicno motivirano, kot pa bi se to spodobilo.
dejko
# 20.11.2013 ob 08:31
@Nikec
pravljice o prostem trgu...
tega ni
prosti trg se je sesu 1929
Slovenci se moramo tega očitno še enkrat naučit
bistvo
# 20.11.2013 ob 07:32
prilagoditi že, ne pa podrediti. Čutiš razliko sedaj?
Binder Dandet
# 20.11.2013 ob 09:15
@MIRNČAN:
Brezplačen študij je že prej bil, pa je čist zadosten nivo bil. Tudi 12 let nazaj, ko sem jaz šel na faks, ni bilo govora o padcu. Potem pa od 2005 dalje, ko so Janševi ljudje ustanavljali fakultete (0padec nivoja na fakultetah), predtem je seveda še Gaber poskrbel z reformo (splošna matura samo še na gimnazijah => padec nivoja na gimnazijah => padec nivoja na faksih), pa je rezultat padec kvalitete. Ampak ne zaradi brezplačnosti.
Binder Dandet
# 20.11.2013 ob 09:10
@MIRNČAN:
" Pri nas brezolačni študij pomeni izrazit padec kvalitete predavanj in povečanje števila diplomantov."

Na čem to baziraš?

Jaz padec vidim zaradi množičnosti, ki pa je prišla z zasebnimi ustanovami, en javnimi.
7up
# 20.11.2013 ob 07:46
Za vse možno bi se zavzemali, zraven še "samoupravljali" niti besede o tem, da bi morali imeti kvalitetnejši študij.
Nikec3
# 20.11.2013 ob 06:31
Na umetniških fakultetah so študentje, ki so prvič prišli na nek demokratičen dogodek...

A na volitve ne hodijo?
Coen
# 20.11.2013 ob 11:29
važno, da se bo še naprej dalo it na FDV, delat faks do 30 leta in zraven služit neobdavčen denar na študencu...do diplome si pa vezice ustvarimo če že tetk nimamo, v javni upravi seveda.

Še enkrat, ker zgleda, da eni ne znate brat (ironično). Študent z rednim statusom študenta lahko enkrat ponavlja letnik in enkrat pavzira ALI se prepiše na drugo fakulteto. Ko študent izkoristi eno ALI drugo in se mu tisto (ali katerokoli naslednje) leto zalomi in mora letnik ponavljati, takrat izgubi status rednega študenta. Dokončno. Vpis nazaj na redni brezplačen študij tako ni več mogoč.

Veliko takih študentov se v tem primeru vpiše v raznorazne srednje oz. višje strokovne šole in tako spet dobijo status, ki ga potrebujejo za zavarovanje in delo preko študentske napotnice. Kakorkoli, vsak izpit na matični fakulteti pa je potrebno plačati, to plačilo pa je odvisno od fakultete do fakultete in se lahko giblje tudi do 150 evrov.

Torej ni problem v neplačljivem študiju, niti ni tolikšen problem pri samem študentskem delu. Problem je pri vpisih na srednje in višje strokovne šole zaradi ohranitve statusa v nedogled, tudi do 30. leta, če je treba.
PONOS
# 20.11.2013 ob 10:36
Glavna naloga staršev,profesorjev in učiteljev,fakultet , bi moralo biti da naučijo otroke ne samo brati ampak da o prebranem kritično razmišljajo,podvomijo o pravilnosti vsebine..Študente spodbuditi podvomiti v pravilnost naučenega,prikazati alternative.
Le tako ko razmišljaš izven okvira postaneš konkurenčen ostalim.
valcek2010
# 20.11.2013 ob 09:07
če bo pa tak pa bodo šač naši otroci in vnuki šli po stopinjah dedov, ki so studirali na dunaju
no če bo ugodneje seveda,

zakaj nas zavarovalnice vzpodbujajo da začnemo varčvat za svoje otroke za njihvo studij

celoten sistem evrope je da utišat delavce, studente, da tisti ki vodijo si lahko privoščijo vse in ne marajo zvižgačev, ki so glasilo kaj se dogaja v tem pokvarjenjem sistemu
el CARTEL
# 20.11.2013 ob 08:54
Če bo šlo tako naprej, država itak ne bo imela denarja za brezplačen študij

aja, a je državljane oprostila plačevanja davkov?

kolikor vem, smo najbolj obdavčena država, denarja pa nekako ni in ni..ti, če si zaposlen, si tretino denarja dal državi. A ti je kdo dal kdaj kak izpis, kaj točno si plačeval? koliko je šlo kam?

brezplačen študij je ZADNJI, ki se lahko reformira (v smislu plačljivosti).. zaradi mene lahko delajo vsako leto pokojninsko reformo, socialne reforme, hell še zdravstveno reformo lahko naredijo (v smislu manj javnega zdravstva, ne manj korupcije) pred reformo šolstva.

šolstvo je zadnje, ki se lahko reformira. brez popolnoma javnega šolstva je praktično nesmisleno, da bi kdorkoli sploh plačeval davke..

niamm pa problemov, da se reformira tako,d a bodo naši študentje vrhunski strokovnjaki določenega področja. sam sicer pričakujem, da so to tudi sedaj. razen, če nekdo hoče povedati, da slovenija pač ni sproducirala niti enege strokovnjaka na kateremkoli področju v vsej svoji zgodovini - bo pa začela s to reformo :)
a-bra-ka-da-bra
# 20.11.2013 ob 08:00
Ne, ne čutim razlike. Večina šolskih sistemov, se bo morala prilagoditi gospodarstvu.
--------------

To so samo besedne igre. Ko enkrat sprožiš proces "prilagoditve" ta vedno steče v smeri denarja.
lasovan
# 20.11.2013 ob 11:06
"Celoten sistem od države do univerze skuša ukalupiti posameznika, naj bo tiho in študira"

itak
bratomir
# 20.11.2013 ob 09:26
Ne dajte se!
Binder Dandet
# 20.11.2013 ob 09:13
@Nikec3:
Morda je problem v tem, da se zopet gleda na zadeve črno belo. Po eni strani imamo sedaj praktično nič sodelovanja z gospodarstvom, kar se pozna v prepadu med potrebami gospodarstva in kadrom, ki ga dobavlja izobraževalni sistem. Ko pa ti omenjaš komercializacijo, pa druga stran tudi zadeve vidi črno belo in misli, da želiš povsem ukinit trenutno. Jaz se gotovo strinjam s teboj, da je treba izobraževanje precej bolj na gospodarstvo vezat in ga z njim povezat. Iz razlogov, ki jih omenjaš.
Coen
# 20.11.2013 ob 08:08
Nikec3, podrediti ni enako prilagoditi. Podrejanje študija bi v praksi pomenilo, da bi recimo Samsung v šolskem letu 2012/2013 sponzoriral diplomske naloge na Fakulteti za strojništvo, kjer bi kakršnikoli hvalospevi konkurenci oz. blatenje imena sponzorja pomenilo takojšnjo zavrnitev naloge oz. izključitev. Malo pretiran primer, a dovolj zgovoren, zakaj univerze ne smejo nikoli in nikdar v roke zasebnikov, niti delno.

To, da se pa študentje sami organizirajo in sami kritizirajo predlagane zakone, jih popravljajo, dopolnjujejo, sprejemajo oz. zavračajo pa je najboljše, kar se lahko zgodi. Torej niso le navadni roboti, ki prihajajo na študij gulit knjige - so aktivni tudi izven učilnic in so kritični do dogajanja okoli sebe. Neštudentje in tisti, ki so vas učili, da je treba biti poslušen, pa tega seveda ne morete razumeti...
Lipoglav
# 20.11.2013 ob 11:54
Dokler bo Che Miha Kordiš tiho bojo zadeve obiskane. Ker ko se ta kljukec prikaže vse študente mine...noben si ne želi, da protesti postanejo nastop ene osebe.
Dragoon
# 20.11.2013 ob 11:33
Nikec3
To, da se pa študentje sami organizirajo in sami kritizirajo predlagane zakone, jih popravljajo, dopolnjujejo, sprejemajo oz. zavračajo pa je najboljše, kar se lahko zgodi.

Res je. Problem je, ker so naši študenti popolnoma nesposobni razmišljanja o prostem trgu in ga niti ne razumejo. Tak občutek imam po tem kar sem prebral v članku.


Študentje smo tisti, ki v tej državi daleč najbolje razumemo prosti trg in to, da tisti z višjo izobrazbo niso bolje plačani, če nimajo znanja, ker to vidimo v praksi. Podaljševanje statusa in podobne zadeve ponavadi niso lenarjenje, ampak zahteva delodajalca, ki te zaposluje prek študentskega dela za uboge 3€ na uro. Ko končno doštudiraš (po tem, ko zaradi dela vlečeš študij in absolventa in nimaš uradno niti dneva izkušenj, delovne dobe ipd.), pa zaposli nekoga mlajšega. Priznam, nekaj je lenuhov in večnih žurerjev, ampak ti po mojih izkušnjah še zdaleč niso v večini. Problemi so hudo strukturni in malo delo bi bilo najboljše, kar bi se študentom lahko zgodilo, ker bi potem tisti s statusom ne bili več priviligirani.

Prostega trga v tej državi ne razume predvsem celotna javna uprava, ki protestira pred vsakim znižanjem plač, starejša generacija, ki protestira pri vsakem znižanju pokojnin in ima v ta namen celo lastno stranko, srednja generacija, ki ima zaposlitve za nedoločen čas v velikih firmah, in podobno. Mladim so v času krize omejili čas bivanja v študentskem domu, povečali prispevke delodajalcev za študentsko delo, vzeli možnost ponavljanja in prepisa (zdaj je možno samo eno izmed obojega), ukinili vzporedni in zaporedni študij, ukinili bone med poletjem in zvečer (ti so se, mimogrede, v zadnjih letih tudi podražili), poleg tega se še študentsko delo težko najde. Edina pozitivna reforma, malo delo, je pa padlo zaradi interesa študentskih servisov, za katere po pravici povedano, sploh ne vem, kdo v tej državi jih rabi in jim daje koncesijo, glede na to, da lahko napotnico za štud. delo dobiš tudi na zavodu za zaposlovanje.

Največja hipokrizija, ki je možna, je pa ta, da se stalno govori, da so mladi pasivni in da so lenuhi in da se jim nič ne da, ko se organizirajo, da bi o tem debatirali, jim pa to preprečijo s policijo. Mogoče bi lahko debatirali tudi o tem, da bi bili morali biti študijski programi bolj orientirani tako, da bi bili ljudje po koncu študija zaposljivi, se strinjam. Tudi sodelovanje z gospodarstvom je nekaj, kar pri nas hudo manjka, vsaj glede na pogovore s prijatelji iz tujine. Tu je pa govora o uvedbi plačljivega študija, medtem ko so bile vse zgoraj naštete generacije, ki sedaj govorijo o prevelikem številu študentov in kako študentje ne razumejo prostega trga, same vse deležne zastonj študija in v večini primerov tudi precej enostavnega prehoda v zaposlitev.

Nimam pojma, kdo so Iskra, sem naravoslovec in se s takimi zadevami niti nimam časa ukvarjati, ampak pravico do zborovanja pa študentje s filozofske fakultete menda lahko imajo. Poleg tega malo vidim stanje pri kolegih v svoji generaciji in mi gre malo na živce, kako sistem dobesedno uničuje mlade, potem se jih pa še zmerja. Če študira preveč mladih, pa naj se omeji vpis in ukine koncesije, pa bodo na študij prišli samo najboljši in se bo dvignila kvaliteta študija, ne pa, da se študij naredi plačljiv, da bodo lahko študirali samo bogatejši (ki so seveda lahko inteligentni ali pa ne), bolj sposobni iz revnejšega sloja bodo pa izrinjeni.
nevem
# 20.11.2013 ob 14:44
Kot gospodarstvo, je pri nas zavoženo tudi šolstvo. Samo primerjava: V Sloveniji je delež vpisa na visoke šole 75 % mlade populacije... v Švici 25%!
V socialističnem duhu so nas vzgojili, da smo vsi sposobni za vse. Pa nismo! Na nekaterih fakultetah so dejansko sprejemni izpiti dokaj rigorozni... in komur "ne rata" gre pač drugam.
Rezultat je posledično znatna nezaposlenost med mladimi, posledica pa, da diplomirani ekonomisti pečejo burgerje, arhitekti rišejo mucke...
V tujini dosti bolje (ne samo po denarju) cenjeni obrtniški poklici prosperirajo, pri nas pa te šole preprosto propadajo, saj se del ponavadi lotevajo na hitro priučeni "vseznalci", ki za relativno velik denar, ponavadi zelo nestrokono opravijo svoje delo.
Seveda izjeme samo potrjujejo pravilo.
QUENDI
# 20.11.2013 ob 13:14
"Celoten sistem od države do univerze skuša ukalupiti posameznika, naj bo tiho in študira"....ne samo na Univerzi
kazam123
# 20.11.2013 ob 11:39
Kaj Čegevara še kampira pred borzo?
PONOS
# 20.11.2013 ob 10:40
Le tako lahko spremenimo svet na bolje...ne ponavljamo starih napak.Ker se bo rodile boljše alternative...
Belfast boy
# 20.11.2013 ob 09:05
*ebeš šolanje, prakso rabmo.. kle se največ naučiš ;) sam tega ni več v Slo.. a ko pogledaš razpis za prosto delo piše 3 leta delovnih izkušenj.. kako le?
tech
# 20.11.2013 ob 08:05
@a-bra-ka-da-bra

No money no funny.

Če bo šlo tako naprej, država itak ne bo imela denarja za brezplačen študij. Določene spremembe bodo nujno potrebne.
hakija
# 20.11.2013 ob 15:26
Ponos, prilagajenje gospodarstvu pomeni, da če boš hotel plačo, boš šel študirat poklic oziroma znanost, ki je ta trenutek v gospodarstvu iskana in ne kako ti razmišljaš s svojo glavo in kakšen robot si. Roboti bodo tisti, ki se šolajo za učitelje in vsa druga delovna mesta v javni upravi, ki je na robu kolapsa. Roboti bodo pa zato, ker ne bodo dobili nikjer drugje službe, razen v verigi hitre hrane ali nekje za trakom v fabriki.

Ljudje zakaj si ne date dopovedat, da je družboslovnega kadra preveč. In preveč ga bo za naslednjih deset let. Vi pa še kar brezglavo rinete v te družbene smeri.
hakija
# 20.11.2013 ob 15:20
Podrediti ali prilagoditi. Hecno je to, da univerze, preko države financira gospodarstvo. Ja podjetja plačujejo davke iz katerih se financira šolstvo. Torej bom dal res zelo posplošen primer kaj bi se zgodilo, če se univerza nikakor ne bi prilagajala gospodarstvu.
V državi kjer vlada absolutna demokracija, se vsi državljani po končani srednji šoli odločijo da bodo študirali. Namreč kot študenti imajo veliko bonitet. In ker lahko študirajo kar hočejo in so zelo družboslovne usmerjeni gredo vsi na družboslovne fakse. Niti eden študent ne študira več na naravoslovnem faksu. To traja deset let. Po desetih letih je v tej državi 10 generacij magistrov in doktorjev družboslovnih ved in niti enega strokovnjaka s področja naravoslovja. Podjetja, ki so prispevala v državno blagajno ne morejo več zaposlovati strokovnjakov, ki bi bili inovativni, večali transparentnost teh podjetji. Ja ta podjetja počasi propadejo, ne plačujejo davkov, državna blagajna se ne polni. Čeprav se državna blagajna ne polni pa država veselo plačuje socialno pomoč vsem ljudem ki so brezposelni in veselo financira univerze, ki izobražujejo nezaposljiv kader.
To se zgodi, če se univerza ne prilagaja gospodarstvu. Ampak nič zato, saj je tu ECB.
Binder Dandet
# 20.11.2013 ob 14:58
"Samo primerjava: V Sloveniji je delež vpisa na visoke šole 75 % mlade populacije... v Švici 25%!"

S tem, da v Švici tistih 25% naredi faks, ostalih 75% pa začne prej delat kot si napisal. Razna obrtniška dela. Pri nas pa faks naredi 1/3 od 75%, ostale 2/3 pa zabušita naslednjih ~5 let, namesto da bi začeli delat in si ustvarili ekonomsko samostojnost že pri 20ih.
MIRNČAN
# 20.11.2013 ob 12:51
Dragoon to je čist res glede podaljšanja statusa. Ampak a ne bi vse bolj elegantno rešili z ukinitev študentskih servisov?
FOAB
# 20.11.2013 ob 12:44
ne vem zakaj je sporno sodelovanje med gospodarstvom in univerzami. Konec koncev študiraš da daš potem od sebe toliko več in potem preživljaš sebe in družino. Spoznavanje praktičnih aplikacij teoretičnega znanja pa je tudi del študija. Ozrimo se proti severnim sosedom....
Tumba666
# 20.11.2013 ob 10:54
Torej zadeva gre v smeri srednjega veka.
Tam so imeli dostop do znanja samo pismeni in ker ni bilo šol za revne oz tiste iz nižjih slojev, so pač imeli dostop do znanja smo bogati. Poleg tega je bilo takrat še problem knjig v materinem jeziku. No sedaj imamo vsaj knjige (oz elektornske medije) v materinem jeziku, ali pa vsaj v večini razumljivem tujem jeziku. Ampak če bodo šole (t.j. znanje) plačljive imamo spet omejen dostop do znanja. Spet bodo dostop imele določene skupine ljudi, drugi pač ne. Tako je nekoč privatizirala znanje cerkev. Danes pa bo to storila politika, za svoje potrebe. Kot so nekoč rekli: isto sr...., drugo pakovanje.
felipesko
# 20.11.2013 ob 10:10
Zadn cajt,da so se zbudili tudi naši omladinci.
Nikec3
# 20.11.2013 ob 06:26
Predlagani zakon namreč ima neko inherentno tendenco, da bi znanost in visoko šolstvo podredil gospodarstvu. S tem se krha avtonomija univerze.

Torej, če prav razumem, jih moti sodelovanje z gospodarstvom? Pa sej naloga univerze je v veliki meri ustvarjanje kadrov za univerzo!

In potem se mladi čudijo, da se brezposelni.
hakija
# 21.11.2013 ob 17:13
kozorog, stanje ki sem ga opisal se ne nanaša povsem na slovenijo.
Kazalo