Omenjena pomoč se črpa iz intervencijskih zalog EU-ja kot del skupne kmetijske politike, razdeljevati pa so jo začeli leta 1987 z namenom stabiliziranja kmetijskih trgov. Ta namen se letos izteče, saj so se zaloge postopno izčrpale, zato evropska komisija za naslednje obdobje (2014-2020) predlaga vzpostavitev sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Zanj naj bi v okviru Evropske unije zagotovili 2,5 milijarde evrov.

Uredba še ni sprejeta, nestrpno pa jo pričakujejo tako na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve kot v humanitarnih organizacijah. Kakšne spremembe bo prinesla, še ni znano, na ministrstvu pa zagotavljajo, da bo država razdeljevanje hrane nemoteno v enakem obsegu izvajala še naprej.

Za 2,5 milijona evrov moke, riža, testenin, mleka in olja
V okviru intervencijskih zalog EU-ja so lani v Sloveniji razdelili hrano v vrednosti 2,5 milijona evrov, ocene pa kažejo, da se tudi letos ta obseg ni spremenil. To pomeni, da so razdelili 1.800 ton pšeničnega zdroba, testenin, moke in brušenega riža, več kot dva milijona litrov sončničnega olja in mleka.

V Sloveniji evropsko pomoč razdeljujeta Slovenska karitas in Rdeči križ Slovenije, ki paketom dodata še druge prehrambne izdelke, obleko in obutev ter druge potrebščine, ki jih zbereta sami. Rdeči križ je tako letos razdelil 350 ton hrane in 105 ton pralnega praška, iz naslova ukrepa EU-ja pa 1.200 ton hrane. Iz zadnje pošiljke EU-ja v skladišča RKS-ja prihaja 918 ton prehrambnih izdelkov.

Večina pomoči v hrani pride iz EU-ja
V organizaciji poudarjajo, da je pomoč iz omenjenega ukrepa pomemben dejavnik pomoči socialno ogroženim (lani so razdelili 2.200 ton "evropske" in 242 ton doma zbrane pomoči v hrani). "To seveda pomeni, da bo RKS, če bo prišlo do ukinitve ali bistvene spremembe programa, lahko namenjal bistveno manj pomoči vse večjemu številu socialno ogroženih posameznikov in družin. Vsekakor to RKS postavlja pred nove izzive, dejstvo pa je, da bomo kot humanitarna organizacija težko nadomestili morebitni letni izpad 2.300 ton hrane," so sporočili iz Rdečega križa.

V Rdečem križu so leta 2008 pomagali 105.431 ogroženim posameznikom, do lani pa je število prosilcev naraslo za 44 tisoč.

Slovenska karitas sama zbere približno tretjino hrane, ki jo razdeli ogroženim, dve tretjini pa prihajata iz zalog EU-ja. Lani so razdelili 3.317 ton in na različne načine pomagali več kot 120 tisoč pomoči potrebnim ljudem. Kaj bo prinesla sprememba na ravni EU-ja, skrbi tudi Karitas. "Morebitna ukinitev te subvencije bo seveda huda preizkušnja tako za naše prejemnike pomoči kot tudi za Karitas, saj bomo morali najti druge načine zbiranja hrane, zagotovo pa niti približno ne bomo mogli pomagati v enakem obsegu kot do zdaj. Kljub vsemu upamo na najboljše," je dejal Peter Tomažič iz Slovenske karitas.

Odločitev EU-ja bo znana v drugi polovici oktobra.