Novi program razvoja podeželja prinaša veliko novosti, nove ukrepe, višjo stopnjo financiranja, degresijo plačil za kmetijska gospodarstva z več kot 70 hektarjev ter predvsem velik poudarek na varovanju okolja. Foto: EPA
Novi program razvoja podeželja prinaša veliko novosti, nove ukrepe, višjo stopnjo financiranja, degresijo plačil za kmetijska gospodarstva z več kot 70 hektarjev ter predvsem velik poudarek na varovanju okolja. Foto: EPA

"Opravka imamo z zelo močnim programom v vrednosti 1,1 milijarde evrov," je ob robu predstavitve drugega predloga programa razvoja podeželja v Ljubljani dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Iz Bruslja bo Slovenija dobila 838 milijonov evrov, preostala sredstva pa bodo prišla iz državnega proračuna.

V okviru prejšnjega programa za obdobje 2007-2013 je Slovenija iz bruseljske blagajne dobila 916 milijonov evrov, kar je 8,5 odstotka več kot naj bi po novem programu. "Razlog za to je v tem, ker se je na ravni celotne EU delež denarja za kmetijstvo zmanjšal, vendar je nam ob naših argumentih uspelo ohraniti pomembno vsoto tega denarja," je ocenil Židan.

Novi program razvoja podeželja bo po poročanju Radia Slovenija prinesel veliko novosti, nove ukrepe, višjo stopnjo financiranja, degresijo plačil za kmetijska gospodarstva z več kot 70 hektarji ter predvsem velik poudarek na varovanju okolja.

Slovenija je neformalni osnutek programa razvoja podeželja Evropski komisiji posredovala že novembra lani, uradno pa junija letos. Dobila je približno 200 pripomb, ki jih je preučila in upoštevala pri pripravi drugega predloga. V zadnjih tednih so potekala zelo intenzivna usklajevanja z Evropsko komisijo, kamor so drugi predlog programa poslali v petek.

Pisno mnenje, da je program v strateških okvirih usklajen, je kmetijsko ministrstvo že dobilo. Židan pa pričakuje, da bodo programu 19. decembra v Bruslju dodelili status primernega za sprejetje. Končno odločbo naj bi dobili februarja. "Naše uradništvo je bilo na trenutke obremenjeno prek zmožnosti. Naredili so neverjetno veliko dela," je še poudaril Židan.

Kakšne spremembe se obetajo?
Glede zahteve Evropske komisije, da začne Slovenija z degresijo oz. zmanjševanjem plačil za kmetije, večje od trikratnika velikosti povprečne kmetije, to je 20 hektarjev, so dosegli kompromis. "Do 70 hektarjev degresije nimamo," je razložil.

Tako naj bi kmetijam nad 70 hektarji za vsakih deset hektarjev odšteli 15 odstotkov, za površine nad 100 hektarjev pa je višina plačila 40 odstotkov izračuna, je pojasnil Židan. Večjih kmetij od 70 hektarjev je približno odstotek.

Spremembe so tudi pri mladih kmetih. V skladu s kompromisom z Evropsko komisijo bodo dobili enotno plačilo, ki se bo razlikovalo glede na to, ali je mladi kmet zaposleni na kmetiji ali pa je zaposlen drugje in je kmetovanje samo del njegove dejavnosti. V prvem primeru bodo dobili 45.000 evrov, v drugem pa 18.600 evrov, je pojasnil Židan. Zneska veljata ne glede na velikost kmetije, ki je v programu sicer opredeljena s spodnjim in zgornjim pragom.

Največ denarja iz programa razvoja podeželja bo odpadlo na ukrep naložb v osnovna sredstva, za kar bo na voljo 228 milijonov evrov, za razvoj kmetij in podjetij je predvidenih 125,3 milijona evrov, za naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje 59,5 milijona evrov, pri čemer gre predvsem za obnovo po žledu. Za kmetijsko-okoljska-podnebna plačila in ekološko kmetovanje skupaj bo na voljo dobrih 260 milijonov evrov, za plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami pa 266 milijonov.

Kar 118 podeželskih programov
Na ravni EU-ja se pripravlja 118 programom razvoja podeželja, saj jih nekatere države pripravljajo na ravni zveznih dežel. Po trenutno dostopnih podatkih bo Slovenija v prvi skupini držav, ki bo za program razvoja podeželja dobila status primernega za sprejem, je povedal minister.