Janša je poudaril pomen Primorske za celotno Slovenijo. Foto: RTV SLO
Janša je poudaril pomen Primorske za celotno Slovenijo. Foto: RTV SLO

Obžalujem, da prva obeležitev tega novega praznika ne bo minila v vsesplošnem soglasju, saj se del aktivnih udeležencev počuti užaljen in prizadet.

Majda Potrata (SD)
Slavje ob ponovni priključitvi leta 1947
Del Primorske je bil po prvi svetovni vojni kljub zmagi na soški fronti odtrgan od matice. Foto: RTV SLO
Slovesnost je bila predvsem kulturno obarvana. Foto: RTV SLO

Prek tržaškega prostora smo se seznanjali s humanizmom, renesanso in drugimi duhovnimi tokovi. To je skozi zgodovino uveljavilo primorski prostor tudi kot duhovna pljuča Slovenije, je poudaril premier na prvem tovrstnem dogodku.

Po rešitvi zapletov je bil na slovesnosti prostor tako za borce kot tudi za praporščake, udeležba pa je presegla vsa pričakovanja. Proslava v Avditoriju je bila sestavljena iz treh sklopov, v okviru katerih so prikazali tudi tri kratke filme.

Protifašizem brez primere
Dogodke, povezane s požigom Narodnega doma in drugih slovenskih ustanov v Trstu, z uporom v Marezigah, z Bazovico in njenimi junaki, kot tudi domoljubne aktivnosti in narodnoosvobodilni odpor primorskih Slovencev pred in med drugo svetovno vojno lahko obravnavamo kot del dolgoletnega protifašističnega odpora, ki nima primerjave v svetu, je okoli 1.800 udeležencem proslave dejal Janša. Premier je poudaril tudi upanje, da bo novogoriška Politehnika kmalu preoblikovana v četrto slovensko univerzo.

Mirovna pogodba
15. septembra 1947 se je uveljavila mirovna pogodba, ki so jo zaveznice v drugi svetovni vojni, tudi Jugoslavija, podpisale z Italijo. Pogodba je Italijo zavezovala, da mora Jugoslaviji odstopiti večino Goriške in del Tržaške, Istro južno od Mirne ter jadranske otoke.

Kaj se je dogajalo?
Primorska z več kot 300.000 prebivalci je bila kot vojni plen po prvi svetovni vojni krivično odtrgana od matice in prepuščena Italiji, čeprav je bila ta na soški fronti dejansko premagana.

Spominski dan je zato posvečen vsem tistim primorskim rodoljubom, tigrovcem, duhovnikom iz Zbora svečenikov sv. Pavla in patriotom v matici, ki so s skrajnimi prizadevanji obranili slovenstvo na Primorskem do konca vojne in so bili med komunističnim režimom zamolčani.

Posvečen je žrtvam italijanske okupacije in partizanskemu gibanju, ki je vojaško uspelo zasesti in ubraniti večji del Primorske. V širšem okviru pobudniki spominski dan navezujejo tudi z obrambo Primorske v vojni za Slovenijo pa tudi s tistimi, ki svoje slovenstvo še vedno branijo za državno mejo v Italiji.

Državni praznik
Državni zbor naj bi na predlog vlade na septembrski seji 15. september razglasil za državni praznik, ki pa ne bo dela prost dan.

Obžalujem, da prva obeležitev tega novega praznika ne bo minila v vsesplošnem soglasju, saj se del aktivnih udeležencev počuti užaljen in prizadet.

Majda Potrata (SD)