Državne ustanove mladim po končanem študiju vedno bolj omogočajo le prostovoljno pripravništvo. Foto: BoBo
Državne ustanove mladim po končanem študiju vedno bolj omogočajo le prostovoljno pripravništvo. Foto: BoBo

Na junijskem zasedanju Evropskega sveta, ki poteka te dni, bo ena izmed glavnih tem tudi zaposlovanje mladih. Evropa se namreč pripravlja na implementacijo jamstev za mlade in na črpanje 6 milijard EUR, namenjenih podpori shem zaposlovanja mladih v upravičenih državah članicah. Napovedi za Slovenijo glede na trenutne kriterije upravičenosti črpanja sredstev kljub trudu ministrice za delo dr. Anje Kopač Mrak niso najboljši. Zato mora država za mlade poskrbeti tudi sama in čim prej implementirati nacionalno shemo plačanih pripravništev. Pri tem naj se pripravništva uredijo medresorsko, pri pripravi pa naj sodelujejo vsa ministrstva.

Generalni sekretar ZSSS-ja o tem, da bi morali uvesti nacionalno shemo pripravništev.
Delež mladih, ki iščejo zaposlitev, se veča, še posebej med ženskami. Foto: BoBo

Medtem ko smo na evropski ravni priča ureditvi pripravništev kot dobre priložnosti za mlade, kot dela, ki je dostojno plačano in ustrezno sistematizirano, pa je trend na področju pripravništev v Sloveniji na žalost povsem drugačen. Razpisanih mest za opravljanje pripravništev s sklenitvijo delovnega razmerja skoraj ni več, pripravniške sheme se krčijo, vse več razpisanih mest pa je volonterskih.

Dalia Cerovšek, sekretarka Sindikata Mladi plus o prostovoljnem pripravništvu

"Po podatkih zavoda za zaposlovanje trenutno mladi brezposelni predstavljajo 23,3 odstotka vseh brezposelnih v Sloveniji. Glede na tekoče podatke o brezposelnosti to pomeni, da je bilo meseca maja letos 27.628 mladih brezposelnih," je na tiskovni konferenci glede zaposlitvenih težav mladih poudarila Dalia Cerovšek, sekretarka Sindikata Mladi plus.

Ob tem je skrb vzbujajoče dejstvo, da je bilo v primerjavi s preteklim letom prejšnji mesec med brezposelnimi več žensk, več mladih v starosti od 15 do 29 let in tudi več iskalcev prve zaposlitve. Mladi, ki iščejo prvo zaposlitev ali pa se jim je izteklo delo za določen čas, na zaposlitev nato čakajo od 7 do 10 mesecev, starejši od 30 let pa tudi več kot dve leti.

Iskalcem prve zaposlitve, ki za opravljanje svojega poklica potrebujejo pripravništvo, ki je pogoj za opravljanje strokovnega izpita ali dokončanje študija, je "velikodušno" na pomoč priskočila država in začela ponujati tako imenovana volonterska pripravništva, kjer pripravnikom sprva niso plačevali niti potnih stroškov niti malice. Šele z novelo zakona o delovnih razmerjih se je to spremenilo in tako prostovoljni pripravniki prejemajo nekaj deset evrov mesečno za povrnitev stroškov prihoda na delo in prehrane.

"Po anketi o opravljanju pripravništev, ki smo jo izvedli na Sindikatu Mladi plus, je 71 odstotkov mladih pripravništvo opravljalo v javni instituciji, večinoma v šolah in na univerzitetni ravni, ter za daljši čas (9-12 mesecev). Za 46 % vprašanih je bilo opravljanje pripravništva obvezno, 38 % pa jih brez tega ne bi moglo opravljati strokovnega izpita. 60 % izobraženih mladih je pripravništvo opravljalo brez plačila – prejeli niso niti povračila za malico in prevoz na delo," je povedala sekretarka sindikata Mladi plus.

Opozorila je tudi, da so mladi zelo črnogledi glede njihove prihodnosti po koncu študija. "Vsi stremijo k tujini, ker preprosto ne verjamejo, da bodo v Sloveniji mladim ponujeni takšni ukrepi, ki bi lahko znižali brezposelnost oz. jim omogočili zaposlitev," je dodala.

Država razpisuje vedno več brezplačnih pripravništev
Med poklici, kjer je potreben strokovni izpit, je prosveta. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je tako lani objavilo razpis za 45 plačanih pripravništev in 200 prostovoljnih. V letošnjem razpisu pa je bilo razpisanih zgolj 264 prostovoljnih pripravniških mest. Še pred štirimi leti prostovoljnih pripravništev niso razpisovali.

"Država je padla na nekem izpitu, da omogoči dostojen prehod v redno zaposlitev. Dostop do pripravništva dobiš, če si prostovoljec, na trg dela pa lahko vstopiš kot prekerni delavec. Nivoji izkoriščanja gredo samo še naprej," je opozoril sekretar ZSSS-ja Goran Lukič.

Prostovoljno pripravništvo si lahko privoščijo le tisti, ki še živijo pri starših
Svojo zgodbo o prostovoljnem pripravništvu je zaupala 27-letna Kranjčanka Petra Odar, sicer profesorica francoskega jezika in sociologije. Prijavila se je na razpis za delovno mesto francoščine na eni izmed gimnazij. Toda kljub možnostim za sprejetje so jo zavrnili, ker ni imela opravljenenega strokovnega izpita. Pred tem je sicer štiri leta poučevala prek avtorske pogodbe v jezikovnih šolah, kjer strokovni izpit ni potreben.

"Edina varianta je bila, da opravim pripravništvo, ki je predpogoj za strokovni izpit. Lani sem se tako prijavila na razpis za pripravništva na ministrstvu za izobraževanje," je povedal Odarjeva, ki ji je do plačanega pripravništva zmanjkalo zgolj pol točke. Nato je sprejela prostovoljno pripravništvo.

"Sprva sem se prijavila na pripravništvo v Ljubljani. Vendar ker mi tedaj še niso povrnili stroškov prevoza in malice, bi bila v velikem minusu," je dejala. Zato je zaprosila za premestitev v Kranj, da bi pri opravljanju svojega brezplačnega pripravništva imela vsaj minimalne stroške dela.

Zdaj dela na OŠ Orehek v Kranju. "Delam 20 ur tedensko, vsak dan. Francoščina je na osnovni šoli le izbirni predmet, zato je bistveno manj pouka kot na srednjih šolah, kjer je francoščina eden izmed tujih jezikov. Tako pomagam še pri angleščini, španščini, sociologiji oz. etiki," pravi.

Po opisu del in nalog pripravništva pa vanj sodi hospitiranje v razredu, opazovanje dinamike pouka, metod in oblik poučevanja …" Sodelujem in se ukvarjam tudi z otroki, ki imajo težave z avtizmom, disleksijo in vzgojnimi težavami, tako da delam z njimi individualno znotraj pouka, tako da nisem prisotna zgolj kot opazovalka," pravi Odarjeva in dodaja, da pomaga tudi pri športnih dnevih, ekskurzijah, skratka povsod, kjer potrebujejo pomoč.

Med plačanim in prostovoljnim pripravništvom ni razlike
Razlika med njenim prostovoljnim pripravništvom in plačanim pripravništvom je zgolj v tem, da bi bila za enako delo, kot ga opravlja zdaj, tudi plačana. "Pripravništvo si lahko privoščim le zato, ker živim pri starših. Drugače možnosti za poučevanje ne bi mogla imeti. Ne morem se osamosvojiti, ker ne morem plačati stanovanja, hrane, kaj šele, da bi si lahko privoščila kaj drugega," poudarja Odarjeva.

Sprva ji niso plačevali niti potnih stroškov niti malice, kar je omogočeno šele po tem, ko je vstopila v veljavo novela zakona o delovnih razmerjih. Njen mesečni izkupiček pa je zgolj nekaj deset evrov, saj ji zaradi oddaljenosti od delovnega mesta pripada kilometrina in okoli dva evra dnevno za malico. Zaradi brezplačnega dela si je ob pripravništvu skušala najti dodatno delo v kakšni jezikovni šoli. Včasih pa dela tudi kot turistična vodička, vendar poudarja, da je tudi tovrstno delo precej slabo plačano.

Ob tem opozarja na dejstvo, da obvezno pripravništvo potrebujejo le določeni poklici, drugi pa ne oz. jim ni treba delati brezplačno, kot to zdaj omogoča država. "Verjamem, da so potrebne neke izkušanje. Toda sama sem jih imela že štiri leta, vendar se mi to nikjer ne šteje."

Rahel absurd pri njenem delu je tudi dejstvo, da strokovni izpit lahko naredi v vrtcu, nato pa gre poučevat na gimnazijo. "To sta dve povsem drugi okolji," še dodaja Odarjeva, ki po končanem pripravništvu ne bo imela zagotovljene zaposlitve.

Za brezplačna pripravništva sicer velja zanimanje
Med tistimi, ki so objavili prostovoljna pripravništva, je tudi davčna uprava (Durs). Na lanski razpis za 52 volonterskih pripravništev se je prijavilo kar 199 kandidatov. Ali bodo kakšnega izmed pripravnikov na Dursu zaposlili, pa za zdaj nimajo odgovora.

"Volonetrsko pripravništvo se bo pri večini končalo meseca julija 2013. Volonterski pripravniki si bodo z delom na davčni upravi pridobili znanje, izkušnje in nenazadnje tudi reference, ki bi jim lahko koristile pri nadaljnjem iskanju zaposlitve. Ob koncu pripravniškega usposabljanja jim bo Durs plačal usposabljanje za imenovanje v naziv, za kar obstaja pravna podlaga v veljavni zakonodaji. Na ta način bo tak posameznik nesporno v boljšem položaju kot njegov sovrstnik, ki si bo pridobil zgolj ustrezno izobrazbo in ne bo imel nikakršnih delovnih izkušenj," pojasnjujejo na Dursu.

Na junijskem zasedanju Evropskega sveta, ki poteka te dni, bo ena izmed glavnih tem tudi zaposlovanje mladih. Evropa se namreč pripravlja na implementacijo jamstev za mlade in na črpanje 6 milijard EUR, namenjenih podpori shem zaposlovanja mladih v upravičenih državah članicah. Napovedi za Slovenijo glede na trenutne kriterije upravičenosti črpanja sredstev kljub trudu ministrice za delo dr. Anje Kopač Mrak niso najboljši. Zato mora država za mlade poskrbeti tudi sama in čim prej implementirati nacionalno shemo plačanih pripravništev. Pri tem naj se pripravništva uredijo medresorsko, pri pripravi pa naj sodelujejo vsa ministrstva.

Generalni sekretar ZSSS-ja o tem, da bi morali uvesti nacionalno shemo pripravništev.

Medtem ko smo na evropski ravni priča ureditvi pripravništev kot dobre priložnosti za mlade, kot dela, ki je dostojno plačano in ustrezno sistematizirano, pa je trend na področju pripravništev v Sloveniji na žalost povsem drugačen. Razpisanih mest za opravljanje pripravništev s sklenitvijo delovnega razmerja skoraj ni več, pripravniške sheme se krčijo, vse več razpisanih mest pa je volonterskih.

Dalia Cerovšek, sekretarka Sindikata Mladi plus o prostovoljnem pripravništvu