Spomnil je, da ima prostovoljstvo v Sloveniji dolgo, bogato tradicijo in z nesebičnim delovanjem posameznikov prispeva k razvijanju vrednot solidarnosti in medsebojnega povezovanja. V obdobju zaostrenih ekonomskih in družbenih razmer je bila vloga prostovoljcev po njegovih besedah še pomembnejša, saj prispeva k medsebojni solidarnosti, zniževanju revščine, socialni vključenosti, medgeneracijskemu dialogu in višji zaposljivosti prebivalstva.

11 milijonov ur prostovoljskega dela
V Sloveniji je največ prostovoljskega dela opravljenega na področju socialne dejavnosti, in sicer skoraj 62,5 odstotka vseh prostovoljskih ur. Sledita področji vzgoje in izobraževanja ter človekovih pravic in svoboščin, kaže skupno poročilo o prostovoljstvu v Sloveniji za leto 2016.

"Leta 2016 je bilo opravljenih skoraj 11 milijonov ur prostovoljskega dela, kar zelo jasno kaže, kako velik, a še ne dovolj izkoriščen potencial za socialni in gospodarski razvoj ima prostovoljstvo," je ob tem izpostavil predsednik vlade. Vlada je zato pripravila predlog strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva, ki med strateške usmeritve uvršča tudi razvoj kakovostnega prostovoljstva v vseh segmentih družbe.

Kongres o mentorstvu
Današnji mednarodni dan prostovoljstva je potekal pod geslom Prostovoljci tukaj in povsod pomagajo prvi. Slovenska filantropija je v Ljubljani pripravila 11. slovenski kongres prostovoljstva. Tema je bila mentorska podpora prostovoljcem. Prostovoljske organizacije namreč kljub zelo razširjenemu prostovoljskemu angažiranju še vedno ne morejo povsod zagotoviti kakovostnega mentorstva prostovoljcem, poudarjajo prireditelji. "Dober mentor, ki nudi prostovoljcu tudi moralno podporo, je predpogoj," je opozorila državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Ksenija Klampfer.

Predsednica Slovenske filantropije Anica Mikuš Kos pa je spomnila, da medtem ko je bilo prostovoljstvo pred začetkom 90. let 20. stoletja razumljeno kot stvar srca, je v 90. letih 20. stoletja postalo še stvar ekonomije, danes pa je tudi politično gibanje. Po njeni oceni je prostovoljsko delo tudi podcenjeno, ker njegove širše razsežnosti ostajajo spregledane. V sodobnem času so zaradi razpada socialnih mrež velike potrebe po človeških virih. Svoj interes v prostovoljstvu pa imajo tudi v svetu kapitala, saj prostovoljstvo motivira in povezuje zaposlene, je poudarila.

Prostovoljsko delo po njenem opozorilu zvišuje kakovost življenja tako za posameznika kot za skupnost. Poleg tega širi solidarnost, ki so jo neoliberalni pristopi oklestili, je dodala. Prostovoljci zaradi dela na terenu po njenih besedah vidijo dogajanje v praksi in protestirajo proti nepravilnostim, ki jih opazijo.