V PSS-ju pravijo, da so bili v tožbo prisiljeni predvsem zaradi nezainteresiranosti vodstva policije in ministrstva za notranje zadeve za zunajsodno rešitev odprtih vprašanj v okviru konstruktivnega socialnega dialoga. Namesto tega so bili vseskozi priča izsiljevanju in poskusom legalizacije nezakonitosti. Foto: BoBo
V PSS-ju pravijo, da so bili v tožbo prisiljeni predvsem zaradi nezainteresiranosti vodstva policije in ministrstva za notranje zadeve za zunajsodno rešitev odprtih vprašanj v okviru konstruktivnega socialnega dialoga. Namesto tega so bili vseskozi priča izsiljevanju in poskusom legalizacije nezakonitosti. Foto: BoBo

V sindikatu PSS delodajalcu očitajo, da ne spoštuje dogovorjenih referenčnih obdobij, omejitev delovnega časa in plačila nadur za delo policistov v neenakomerno razporejenem (in začasno prerazporejenem) delovnem času.

Ob tem so navedli, da so bili v ta korak prisiljeni predvsem zaradi nezainteresiranosti vodstva policije in ministrstva za notranje zadeve za zunajsodno rešitev odprtih vprašanj v okviru konstruktivnega socialnega dialoga. Namesto tega so bili vseskozi priča izsiljevanju in poskusom legalizacije nezakonitosti, trdijo v PSS-ju.

Tako so že v torek na spletni strani objavili tudi zadnji dopis generalnemu direktorju policije Stanislavu Venigerju, v katerem so ga spomnili, da so predstavnike delodajalca in njega neposredno že večkrat opozorili na izdajanje spornih navodil o izvajanju določb kolektivne pogodbe za policiste na področju delovnega časa v policiji.

Zakon določa štirimesečno referenčno obdobje
Zakon o organiziranosti in delu v policiji namreč določa referenčno obdobje dela prek polnega delovnega časa. Nadrejeni lahko policistu odredi delo prek polnega delovnega časa, pri čemer se časovna omejitev dnevnega, tedenskega in mesečnega nadurnega dela upošteva kot povprečna omejitev v določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev, pri izračunu povprečja pa se ne upoštevata letni dopust in odsotnost z dela zaradi bolezni.

To referenčno obdobje odstopa od ureditve v zakonu o delovnih razmerjih, saj na dnevni, tedenski in mesečni ravni omogoča bistveno večje obremenitve zaposlenih od tistih, ki jih določa delovna zakonodaja.

Referenčno obdobje za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času pa je določil aneks št. 1 h kolektivni pogodbi za policiste. Ta določa, da se pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki je enako obdobju, kot ga določa zakon o delu v policiji za delo prek polnega delovnega časa.

Ta določba je začela veljati z dnem uveljavitve zakona o delu v policiji, kar pomeni, da je bilo v letu 2013 na dan uveljavitve zakona prekinjeno 6-mesečno referenčno obdobje na podlagi določil zakona o delovnih razmerjih in je začelo teči novo, 4-mesečno referenčno obdobje, so prepričani v sindikatu.

GPU ignorira obstoj referenčnih obdobij
Navodila GPU-ja pa po navedbah sindikata v celoti ignorirajo obstoj 4-mesečnih referenčnih obdobij v letu 2013. Ob tem so prepričani, da je bila težnja delodajalca, da presežnih ur ne plača oz. se plačilu teh izogne, saj še vedno niso bile izplačane, čeprav so bila dodatna sredstva za izplačilo nadurnega dela zagotovljena s sporazumom med obema policijskima sindikatoma in vlado.

"Vloženi kolektivni delovni spor se torej nanaša na kršitev pravic vseh policistov, kar pomeni, da bodo v primeru ugodilne sodbe do poplačila dolga upravičeni vsi policisti, ki so delo opravljali v neenakomerno razporejenem delovnem času in jim po uveljavitvi novih referenčnih obdobij niso bile obračunane presežne ure oz. so jim bili nezakonito preneseni manki ur. Nobenemu izmed policistov zaradi vložene tožbe ne bodo nastali stroški ali kakršne koli druge obveznosti," so še pojasnili v sindikatu.