"Kaj se bo v naslednjih dneh, tednih dogajalo, bomo videli. So pa to stvari, ki jih ne moremo reševati na hitri rok. Vlada bo morala sprejeti neko stališče in vsekakor je treba razčistiti, kaj se je dogajalo," je gledanje LMŠ-ja v DZ-ju strnil vodja poslanske skupine Brane Golubović.

V SD-ju po besedah vodje poslanske skupine Matjaža Hana menijo, da "bi bilo prav, da se skupščina odloči, ali se prodaja izpelje ali ne, in da se gre s komisijo pogajat o novih pogojih, vsaj dokler trajajo sodni postopki glede pravilnosti izračuna velikosti bančne luknje". Han je obenem dejal, da vsega v državi tudi ni treba prodati. Slovenski državni holding (SDH), ki v imenu države pelje prodajne postopke za Abanko, jo lahko po njegovem proda, "a na koncu bo morala vlada sprejeti odločitev".

SMC poziva k premisleku
Podobno stališče imajo v SMC-ju. "V SMC-ju zagovarjamo stališče, naj vlada o tem še enkrat premisli in naj po potrebi to prodajo tudi ustavi," je dejal vodja teh poslancev Igor Zorčič. Ob tem je dodal, da so "v SMC-ju proti nepotrebni prodaji državnega premoženja".

Medtem v DeSUS-u menijo, da država ne more kar tako ustaviti prodaje, saj je sprejela neke zaveze, ki jih bo verjetno morala uveljavljati. Kljub temu pa so mnenja, da bi bilo dobro eno banko ohraniti v državni lasti.

Tako vprašanje, ali bo vlada razpravljala o tej temi in potegnila kakšno potezo, ostaja neodgovorjeno. Minister za finance Andrej Bertoncelj je namreč na vprašanje, ali bo vladi predlagal razpravo ali odločanje na to temo, odgovoril, da "postopkov glede prodaje Abanke ne more komentirati".

SAB: S pravim pristopom bi lahko dosegli odlog prodaje
V SAB-u, ki ga vodi Alenka Bratušek, premierka v času bančne sanacije, so povedali, da so v koalicijski pogodbi zapisali, da bo vlada v Bruslju skušala spremeniti odločitev o prodaji Abanke, vendar ministrstvo za finance teh pogovorov po njihovem vedenju še ni začelo. "To kaže na to, da bomo Abanko verjetno prodali," so zapisali.

"V Sloveniji smo banke sanirali z našim denarjem, uspelo nam je rešiti gospodarstvo brez intervencije t. i. trojke, zato bi lahko s pravim pristopom do Evropske komisije dosegli tudi odlog prodaje bank," so dodali. Ob tem so izrazili upanje, da se ne bo ponovila zgodba NLB-ja, ko smo prodajo odložili, na koncu pa banko vseeno morali prodati, in to za nižjo kupnino od tiste, ki bi jo sicer lahko iztržili.

Levica: Prodajo nemudoma ustavite
Je pa Levica danes vlado pozvala, naj prodajo kot skupščina SDH-ja "nemudoma ustavi", kot je poudaril koordinator Levice Luka Mesec. Pojasnil je da v pobudi od vlade zahtevajo, naj od Evropske komisije zahteva razveljavitev zavez o prodaji Abanke, dopolni strategijo upravljanja kapitalskih naložb države z uvrstitvijo banke med strateške naložbe in prouči možnosti za tožbo Evropske komisije na Sodišču EU-ja zaradi pritiskov na vlado in Banko Slovenije pri izvajanju cenitev bančne luknje in zaradi vsiljevanja zavez o prodaji NLB-ja, Nove KBM in Abanke.

Vlada mora po njegovih besedah preprečiti prodajo "še zadnje sistemske banke v državni lasti". Vlada se ne more izgovarjati na neprimernost poseganja v avtonomno delovanje Slovenskega državnega holdinga (SDH): "Vlada ima moč, da nekaj ustavi. Vlada je skupščina SDH-ja in kot taka lahko poda moratorij na prodaje," je dejal Mesec.

Razlog za ustavitev je po njegovih besedah to, da je Evropska komisija izsilila, da je Slovenija banke prekapitalizirala in so te zdaj polne javnega denarja, zdaj se prodajajo pod ceno. "Vlado Marjana Šarca smo v Levici od začetka opozarjali na to, da je treba izsiljeno privatizacijo bank ustaviti," je dodal.

Spomin na izgubljeno dokapitalizacijo
Kot je povzel, je država v Novo KBM z dokapitalizacijami vložila 870 milijonov evrov, razprodala jo je za 250 milijonov evrov, novi lastniki so iz nje v zadnjih letih potegnili za 100 milijonov evrov dividend, zdaj jo prodajajo naprej za 650 milijonov evrov. V NLB je bilo vloženih 2,3 milijarde evrov, 65 odstotkov je bilo prodanih za 670 milijonov evrov.

"Država in državljani smo s prisilno prodajo Nove KBM in NLB-ja izgubili več kot dve milijardi evrov oz. približno toliko, kot bosta državo stali naložbi v Teš 6 in drugi tir. Takšna napaka se ne sme ponoviti pri Abanki. Cene delnic evropskih bank so še vedno nizke, zato bo tudi cena Abanke krepko pod knjigovodsko vrednostjo," je še dodal Mesec.

Rok za prodajo se izteka
Rok za prodajo Abanke, ki ga je državi postavila Evropska komisija v zameno za odobritev državne pomoči, se bo konec meseca iztekel. SDH po neuradnih informacijah Financ od zainteresiranih kupcev 12. junija pričakuje usklajene pogodbe o nakupu s končnimi ponudbami, njihovo odpiranje in odločitev o izboru kupca pa sta predvidena za 17. junij, ko bodo zasedali nadzorniki SDH-ja.

Ti lahko sami odločijo o tem, ali za banko sprejmejo ponudbo ali ne, kot se je to zgodilo ob lanski delni prodaji NLB-ja. Lahko pa odločitev o tem prepustijo vladi, kot se je to zgodilo predlani ob prvem neuspešnem poskusu prodaje NLB-ja. Takrat vlada pod vodstvom Mira Cerarja (SMC) ni soglašala s postavljenim cenovnim razponom za delnico banke in je prodajo ustavila.

Kupec bo moral dobiti še dovoljenje
Neuradno naj bi ponudbe za Abanko oddale Nova KBM z lastnikom, skladom Apollo, madžarska OTP, ki je v procesu nakupa SKB banke od francoske skupine Societe Generale, in srbska AIK banka, ki je prevzela Gorenjsko banko. Po najnovejših neuradnih informacijah nekaterih medijev naj bi bila najbližje ciljni črti Nova KBM. Revidirana knjigovodska vrednost delnice Abanke je konec 2018 dosegla 38,63 evra, kar ob 15.100.000 delnicah predstavlja 583,3 milijona evrov kapitala. Analitiki so ob začetku prodajnih postopkov lansko jesen napovedali, da bi se cena za delnico lahko gibala v razponu 0,6 do 0,8 knjigovodske vrednosti, torej med 350 in 467 milijoni evrov, plus premija, ki jo v takšnih postopkih plača prevzemnik.

Kupec bo moral pred dokončno sklenitvijo posla pridobiti še dovoljenje regulatorjev trga, torej Evropske centralne banke in varuha konkurence.