Referendum 2017
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.6 od 7 glasov Ocenite to novico!
false
Zeleni Slovenije Markomitja Feguš. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Referendumski klepet: Zeleni Slovenije

Klepet v okviru referendumske kampanje
19. september 2017 ob 10:57
Ljubljana - MMC RTV SLO

V okviru referendumske kampanje je bil gost MMC-jeve spletne klepetalnice predstavnik stranke Zeleni Slovenije Markomitja Feguš.

Organizatorji referendumskih kampanj v klepetalnici pojasnjujejo svoja stališča glede drugega tira. Vsi se strinjajo, da ga Slovenija potrebuje, niso si pa edini pri tem, kje in kako naj bi potekala trasa, koliko zanj plačati in kdo naj ga gradi.

Seznam vseh klepetov v okviru referendumske kampanje

Gost spletne klepetalnice je bil ob 10. uri Andrej Cetinski, član Ekspertne skupine za gospodarstvo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS), ob 14. uri pa v klepetalnico prihaja Boštjan Tavčar iz Piratske stranke.



G. C.
Prijavi napako
Komentarji
tuintam
# 20.09.2017 ob 18:54
Popravek popravka: Uvod v prejšnji sestavek sem želel popraviti ...
tuintam
# 19.09.2017 ob 15:19
Nekateri želijo ponudbe alternativ. Te pa naj izdelajo tisti, ki jih ponujajo, kar sami in za svoj denar? Eni res ne vedo, po čem so žemlje. Poleg tega se sedaj alternative mora ponuditi politično, in to tistim, ki imajo monopole in ki jih sploh niso dolžni preverjati.

Nekaj takega sem skušal v uvodu sploh reči, a mi je editor ponagajal (sicer pa takoalitako vse miži in kriči spet čisto kaj drugega).

Kar se Zelenih tiče, pa mislim, da branijo zgolj naravo. Največkrat niti ne za človeka. Torej - za koga le? Za zanamce in za naše prednike, kadar so se ti žrtvovali za nas, bi branili to okolje, če bi jih branili v okviru neke sedaj v ustavi ne opredeljene celote, če bi to celoto imeli tam ot lastnico vzajemnega kapitala. Podobno kot v ZRN... Tudi pred nami samimi... Ne vem, a Zelene kot da ustavnopravna zaščita neke celote ne zanima kaj dosti.

Šele v sklopu celote bi bili ščiteni tudi tisti, ki jih ni več, ali tisti, ki jih sploh še ni (naši spermiji, jajčeca), pa ščiten seveda tudi smoter sam, to je okolje, namenjeno nam in njim. Ščititi zgolj okolje ali samo okolje po sebi in zaradi njega po moje nima smisla.

Zato - država kot celota ni isto, kakor subjekt Država, ki je subjekt, ki upravlja. Oblast ni isto, kakor ljudstvo, upravitelj ni nujno isto, kakor neupraviteljska celota, kot lastnica... In zato vzajemni kapital, ki ni samo tista državna srebrnina, pač pa tudi naše skupno okolje, ne bi smel biti v ustavi kar državni, t.j. upraviteljev (mi mešamo Državo in državo kot celoto, oblast in ljudstvo itd.). Moral bi biti ustavnopravno javni, pri čemer pa bi morala biti davkoplačevalska celota subjekt in lastnica vzajemnega kapitala (tistega, s katerim bi upravitelj, magari tudi sam v vzajemni lasti, samo upravljal in si ga ne prilaščal).

Država v smislu celote bi morala biti od Države, ki je subjekt upravitelj, ločeno pravno opredeljena. Kot neupravitelj in kot lastnica bi morala biti ščitena pred upraviteljem; magari pred lastnim. Tudi ona bi morala biti lastniško-pravno ščitena pred upravitelji in oblastjo, četudi pred lastnim in četudi pred svojo lastno Državo (upravitelj) in lastno oblastjo. V ustavi imamo še vedno točno ta problem. In Zelene bi moralo tudi to zanimati. Kot prvo, če bi želeli biti alternativa. Kje imamo opredeljeno celoto in ali je ta res lastnica vzajemnega kapitala. Da ni mogoče kar z ustavo lastnik morda kak upraviteljček (Država, občine...), kakšen napoleonček, kakšna oblast, ne pa kakšna celota, kakšen resnični Napooleon ipd. ? Mislim, da bi morali ustavnopravne okvire preveriti, če bi res želeli, in to za nekoga, čuvati naše okolje!

Popravek uvoda v prejšnji sestavek sem želel popraviti, potem pa seveda ponovno postal za marsikoga predolg. Marsikdo bo pa to vseeno dobrohotno razumel kot precej prekratek uvod v nekaj za nas pomembnega...
tuintam
# 19.09.2017 ob 14:07
Ponuditi alternative kot nekateri tistim ki jo potem ponujajo politično, monopol in jih sploh ni dolžan preverjati. Ker se jih vedno mora ponuditi tistemu, ki ima monopol in jih sploh ni dolžan preverjati. Če vzajemni kapital ne bi bil z ustavo vedno znova in kakor pri nas spet je, kar upraviteljev, pa še če bi bil od neke davkoplačevalske celote oz. last neke države kot celote (ne te Države, ki kot subjekt sedaj upravlja), od neke pravno opredeljene celote, ki ne bi upravljala (in ki dejansko tudi nikoli ni), za kar bi bilo pa treba tako celoto v ustavi opredeliti, ločeno od subjekta Države (ki je upraviteljica), bi bil pa subjekt, ki upravlja nekomu lastniško-pravno in po pogodbah zavezan.

Potem bi se pa res kar kadilo, tako bi preverjal upravitelj Drava (...) čisto vse - in še preden bi bilo prepozno in bi kazensko odgovarjal. NEKOMU. Sedaj ne odgovarja nikomur, razen samemu sebi, čemur navadno sledi pa samo ukor... Država ne priznava države kot celote kot subjekta ločeno od sebe. Enostavno je ta upravitelj kar tudi tisti, komur naj bi bil pa zavezan. Za primerjavo: prezident republike, ki naj bi ščitil interese vseh, jih potem 'ščiti' tako, da ob vsakem ugovoru vpraša za mnenje najprej tistega, ki se mu ugovarja... Sedaj ob volitvah predsednika pa niti tega ne upa. Ne vpraša stroke. Ne neodvisnih strok... Te namreč pri nas neodvisne niti ne morejo biti. Saj nimajo koga braniti, tiste celote pred upraviteljem, ko pa ta celoti ukrade vse. In to z ustavo, pa oprostite! Mislim tisto pravno identiteto celote. In kao da ustava niti pomembna ni... Je in ni. Ustavnopravna zakonodaja je seveda pomembna. Ne pa da ni.

Pri nas si upravitelj še kar naprej z ustavo lasti kapital, s katerim upravlja. Del celote, Država, pravno identiteto in kapital države kot celote ali davkoplačevalske celote. Enako kot prej. Ta problem se vleče za nami, politologi, ekonomisti, pravniki ... pa kot da so slepi! V ZRN pa ne. In tega mi ne dojamemo. Te bistvene razlike. Pa kao odgovorno da se obnašamo do celote, pa izkustveno da smo družbo navajeni braniti, in pametni da smo, briljantni, geniji, kot da se rojevamo... Samo še na OZN prestol se morajo naši da zbasati, pa bo svet v redu. Po njihovem...

Eno je, in to bi morali naši prezidenti, pa ministri, pa raznorazne neštete službe, ki jih imamo, odgovorno premisliti in dojeti, braniti celoto z oblastjo, drugo pa je braniti jo tudi pred oblastjo. Tudi njo lastniško-pravno. Za kar jo je pa treba znati v ustavi opredeliti in jo priznati. A tokrat kot neupraviteljico, a kot lastnico vzajenega kapitala. Če se jo želi pred upravitelji braniti lastniško-pravno. Celoto. Ne tako da smo davkoplačevalci posamič lastniki celote, kot celoto nas pa spet naša last predstavlja. Sama pred sabo. Pač pa kot neka od Države ločeno opredeljena in obstoječa pravna celota. Ki ne bi upravljala, obstajala pa kot lastnica bi. To je drugače, kot vse, kar smo mi do sedaj imeli in česar smo navajeni. Oblastno navajeni. Šele s takim priznanjem obstoja v ustavi, je to celoto možno lastniško-pravno braniti in se iz vladavine spremeniti v pravno državo. Ko se celoto lastniško-pravno brani tudi pred njeno lastno oblastjo.

Upravitelj pravno identiteto neupraviteljske celote sedaj z ustavo celoti izmakne. Nasledstveno tako. Podedovano iz socializma in iz ostalih vrst radijkalnega kapitalizma tako. Ko se oblast vrine namesto celote. In ker v socializmu, in to moramo mi šele dojeti (bi morale najprej dojeti naše t.im. elite), je bilo prej isto. Združeno delo je bilo lastnik tistega družbenega kapitala, ne družba. Upravitelj si je lastil pravno identiteto družbe. To je tudi osnovno, zaradi česar je ta kapital smel OSTATI last novega upravitelja. Le ta se je menjal. Problem je pa ostal. Še vedo nismo vzajemnega kapitala ločili z ustavo od upravitelja. Poostrili odgovornosti in zavezanost. Prešli v celoti v bolj liberalen kapitalizem... Ni liberalno, če si upravitelj lahko še naprej vse dovoli. Mi radikalnost narobe imenujemo liberalnost. Pa ne le mi. Po padcu socializma so bivši socialisti prešli na levo. V bistvu pa socializem, s tem ko družbo ščiti z oblastjo, ne pa tudi pred njo, sploh ni leva opcija.

Ohranili smo tisto napako, zaradi katere smo se sploh odločali za kapitalizem. In to se pozna sedaj v prav vsem. V ZRN in Avstriji so bili prisiljeni po 2. sv. vojni ločiti vzajemni kapital od upraviteljice Države in upraviteljev. Oni morajo celoto priznavati in upoštevati - in noben upravitelj več, niti njihovi lastni, si ne sme lastiti pravne identitete celote, kapitala celote itd., nobena naci ipd. stranka več. Niti Država kot subjekt, ki upravlja, ne. Tam (in tudi v podobnih ureditvah na bolj razvitem zahodu) niti ne gre več za rivalstvo med upravitelji ali med tistimi na oblasti, kar se mi še vedno gremo, pač pa za ukinitev možnosti biti oblaten. Noben si ne sme več prilastiti pravne identitete celote in tudi to celoto se ščiti lastniško pravno. Z neodvisnimi strokami. Ne več politično, ne več na silo; ne več samo z oblastjo ...

Mi smo nasilni po ustavi, Ta ima še vedno napako, pa naj naši še tako skušajo to napako prikriti. V ZRN vzajemni kapital lastniško javni, ne državni. Lastniško javni pa pomeni, da je od nekoga, od neke pravno opredeljene davkoplačevalske celote ali od družbe po naše. Od vseh kot ustavno-pravno opredeljene davkoplačevalske celote. Ne da ni od nikogar, ko si ga kao začasno potem lahko prilašča vsak upravitelj; in prva seveda upraviteljica Država ... V neskončnost in z ustavo. Ne bi se smelo zaradi privatizacije tega dopuščati, ko se upraviteljem prisvajanje s tem, ko se jim kapital, s katerim upravljajo, prepušča z ustavo v last, le olajšuje. Predajo naj na koncu vse skupaj komu.

Mi ne ščitimo tiste davkoplačevalske celote, katere del bi bili tudi naši predniki in zanamci. In tudi zeleni na žalost ne dojamejo, da je v tem bistvo. Da mi celote ustavnopravno še kar naprej ne branimo in ne priznamo in da bi bilo dobro strokovno premisliti in popraviti ustavo. Predvsem to. Vse ostalo je blažev žegen, prilivanje olja na ogenj oblastnosti in monopolizma, zgrešeno vse ...

Sedaj mene zanima pa tudi to, ne samo ali bo Država sploh predala investicijo kakšni državi kot celoti (ki je mi ne opredelimo), ali pa ev. na koncu kakšno kupnino, če zadevo upravitelj komu proda.

Zanima me tudi ali TDK2, ali kaj že, ki naj bi bila lastnica železnice, lahko te sploh ne naredi do konca in še pred tem proda stare tire na obstoječi železnici? Tudi me zanima, kar nihče ne pove, kaj bo z obstoječimi tiri?! Bo kdo to vzdrževal ipd. ? Ali ne znajo obstoječe proge dodelati v dvotirno? Niti tega ne? Nekoč so znali vsaj močnejšo lokomotivo (kraševka) izdelati, sedaj očitno niti tega ne več. Pa vse znajo kao rekuperirati ipd. Toliko tega je, kar nam ne povedo in ne bi povedali. Pa bi morali.

Spokajo naj. Boljše brezvladje, kakor oblastnost!
Kazalo