Vaša ocena: 
Ocena 4,0 od 36 glasov
Ocenite to novico!
| ŠTEVILO ROMOV V SLOVENIJI | ||
| Uradni popis prebivalstva iz leta 2002 kaže, da se je za pripadnike romske skupnosti opredelilo 3.246 ljudi oz 0,17 odstotka prebivalcev Slovenije. Različne institucije, kot so centri za socialno delo, upravne enote in nevladne organizacije, pa ocenjujejo, da v Sloveniji živi približno 10.000 Romov (po nekaterih ocenah 12.000). Vir: Urad za narodnosti |
||
| POIMENOVANJE – ROMI, EGIPTARJI ALI CIGANI | ||
| Interpretacije izvora imena »Cigan« so različne. Kot izvirna beseda se pogosto navaja grški izraz Atsinganos (nedotakljivi). Iz tega poimenovanja so v različnih jezikih nastale izpeljanke »Tsigan« (Bolgarija), Zigeuner (Nemčija), Zingari (Italija), Zingavo (Slovenija) … Nekateri viri navajajo, da so Romi ob prihodu v Evropo večinoma omenjali, da so prišli iz Egipta, zato so jih poimenovali tudi »Egipčani, Egiptarji, Jedjupi«. »Romi« so glede na delitev, ustvarjeno v pradomovini, ena od treh glavnih skupin romske skupnosti. Vir: Vera Klopčič |
||
| ZGODOVINSKI ORIS POLOŽAJA ROMOV V SLOVENIJI | ||
| Pisni viri o prihodu Romov na ozemlje Slovenije segajo v 14. stoletje. Na območje ob državni meji z Avstrijo, s Hrvaško in z Madžarsko so se pričeli stalno naseljevati v 17. in 18. stoletju. Naseljevali so se na obrobjih vasi in naselij. Pogosto so jih preseljevali na izbrane lokacije ali jim prepovedovali naselitev. Iz zgodovinskih zapisov izhaja, da so najpogostejši priimki Šarkezi, Horvat, Baranja (Prekmurje), Brajdič, Hudorvac, Jurkovič (Dolenjska), Rajhard (Gorenjska). Vir: Vera Klopčič |
||
| Vse preveč se Rome v današnjem času obravnava kot prišleke, kot 'indijske nomade', ki so na 'slovenski' teritorij prišli in so posledično tu gostujoči (ne smemo namreč pozabiti, da se je 'slovenstvo' začelo oblikovati šele po letu 1848, Slovenija pa je uradna entiteta postala šele po letu 1945) ter jih je kot take večinsko prebivalstvo pripravljeno tolerirati, seveda pod določenimi pogoji. | ||
| Maja Mamlić in Tjaša Plohl za MMC | ||
| TRADICIONALNI POKLICI ROMOV (V SLOVENIJI) | ||
| Kovaštvo, (pre)prodaja konj, popravljanje dežnikov, brušenje rezil, gradbeništvo in zabavljaštvo, kotlarstvo in izdelovanje predmetov za kmečka gospodinjstva, prerokovanje usode, beračenje. V preteklosti na Dolenjskem drobljenje gramoza, delo v kamnolomih, v Prekmurju pomoč kmetom, na Gorenjskem pa so bili Sinti znani kot godbeniki. Vir: Vera Klopčič |
||
| Res je izobrazbena struktura Romov v Sloveniji nižja, saj so bili v šolskem procesu nenehno diskriminirani na različnih ravneh. Ne drži pa stereotip, da v Sloveniji ni izobraženih Romov, saj obstaja Romski akademski klub. Njegova predsednica je Romkinja Samanta Baranja, ki je profesorica nemščine. V tem klubu je okoli 30 romskih izobražencev in študentov. | ||
| Julija Sardelić za MMC | ||
| Večina Romov ima seveda težave z zaposlitvijo - pa ne zaradi tega, ker bi bili leni, temveč zaradi tega, ker jih marsikdo ne želi zaposliti, ker so Romi. V Prekmurju jih je veliko zaposlenih v sosednji Avstriji, ogromno jih dela prek javnih del, še največ pa jih opravlja sezonska dela (obiranje sadja itd.), kar pa je zelo težko delo, ki ga večina Slovencev ne želi opravljati. Velike težave imajo, ker jih večinoma ne želijo zaposliti za nedoločen čas. Eden mojih prijateljev v romskem naselju Kamenci je avtomehanik. Po telefonu se je dogovoril za službo v enem izmed avtosalonov. Po telefonu ni bilo težav, dobil je službo, ko pa je prišel tja in so videli, da je Rom, je bila naenkrat ta služba zasedena. | ||
| Julija Sardelić za MMC | ||
| Menimo, da država zagotavlja številne možnosti in prek svoje zakonodaje ter programov in ukrepov ustrezno skrbi za to manjšino, vendar pa rezultatov ne bo, dokler ne bo spremenjeno širše družbeno sprejemanje tega prebivalstva. Odnosi med Romi in Neromi so namreč zelo kompleksni, vodijo jih globoko zasidrani predsodki in stereotipi, ki se medgeneracijsko prenašajo, in dokler ne bodo narejeni najprej majhni koraki v posameznih lokalnih okoljih, ki bodo dolgoročno pripomogli k spoznavanju, spoštovanju in zaupanju med posamezniki, skupinami in skupnostmi, ocenjujemo, da večjega izboljšanja položaja na tem področju ne bo. Romi so bili skozi zgodovino in so še vedno tisti 'drugi', ki ga je večinsko prebivalstvo potrebovalo (in ga potrebuje) za potrditev svoje lastne identitete, pri čemer se njene meje začrtujejo šele z ločevanjem od teh 'drugih'. Vsekakor pa menimo, da bi k splošni družbeni klimi veliko pripomoglo korektno medijsko poročanje in prikazovanje življenja Romov v Sloveniji ter ustrezen, strokovno podprt političen diskurz. | ||
| Maja Mamlić in Tjaša Plohl za MMC | ||
Bliža se 8. april – svetovni dan Romov. Kdo so Romi? Kako živijo? Kako jih sprejemajo Neromi? Kako prijazna domovina je Slovenija? Vprašanja, ki kar kličejo po odgovorih.
Vera Klopčič z Inštituta za narodnostna vprašanja navaja, da znotraj romske skupnosti ločimo tri glavne skupine: Rome, Sinte in Kale. Ko gre za Slovenijo, Romi strnjeno živijo v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju ter v večjih mestih, kot so Maribor, Velenje, Ljubljana. Na Jesenicah in v Radovljici pa živijo predvsem družine Sintov, sta za MMC pojasnili Maja Mamlić in Tjaša Plohl iz urada za narodnosti.
Ne gre razlikovati med kakovostjo življenja po regijah
Na MMC-jevo vprašanje, ali so razlike, ko gre za življenje Romov po regijah, velike, sta predstavnici urada odgovorili, da je to eden izmed številnih stereotipov, vezanih na Rome. »Tudi naš urad je večinoma povzemal posplošene ocene, da je življenje Romov v Prekmurju dosti boljše od položaja na Dolenjskem, kar dejansko ne drži oziroma gre za prevelika posploševanja, ki lahko vodijo v zanemarjanje ukvarjanja s konkretnimi težavami tam, kjer se dejansko pojavljajo. Tako poudarjamo, da ne moremo razlikovati med kakovostjo življenja Romov po regijah, saj je stanje od občine do občine, od naselja do naselja, od hiše do hiše oziroma od družine do družine drugačno - enako velja pri prebivalstvu slovenske ali katere koli druge narodnosti,« sta zatrdili.
Do največjih težav, s katerimi se spopadajo Romi, sicer prihaja na področjih urejanja prostora, izobraževanja in zaposlovanja, pravita Mamlićeva in Plohlova. Na področju urejanja prostora je po njunih besedah strpnost do romskega prebivalstva precej nizka in pogosto odvisna od političnih ambicij županov. Pri izobraževanju težavo predstavlja predvsem nizka vključenost otrok v izobraževalni in vzgojni sistem ter nizka dosežena izobrazba. Ko gre za zaposlovanje, je urad ugotovil, da si Romi želijo delati, da pa zelo pogosto prihaja do diskriminacije.
|
Urad vlade za narodnosti sodeluje pri kampanji Sveta Evrope Dosta!, katere geslo je: »Osvobodimo se predsodkov, spoznajmo Rome!« |
Eksistencialni problemi in vsakodnevna diskriminacija
Da je diskriminacija velika težava, je za MMC zatrdila tudi sociologinja Julija Sardelić, ki je skupaj s kolegom Mirom Samardžijo za diplomsko delo na temo Modernost, identiteta, manjšine: Evropske razsežnosti položaja romske skupnosti v Sloveniji dobila Prešernovo nagrado. Poleg tega že vrsto let poučuje Rome (vodi delavnice na romskih taborih ipd.). Kot poudarja, je večinsko prebivalstvo v Sloveniji diskriminatorno, saj ljudje menijo, da so Romi »npr. nedelavni in leni, ne povedo pa, koliko so jih zavrnili, ko so prišli k njim prosit za najbolj preprosta dela. Hkrati morda rečejo, da se otroci v šoli ne učijo in ne poslušajo, a se ne vprašajo, ali jih ti otroci sploh razumejo, saj govorijo v njim tujem jeziku«.
Stereotipe pomagali uveljaviti mediji
O enem stereotipu, ki se pojavlja v zvezi z Romi, je beseda že tekla. Kot kažejo besede sogovornikov, jih je še veliko več. V Sloveniji se je tako, denimo, uveljavilo splošno mnenje, da se Romom popušča, ko gre za kazniva dejanja, prebivanje »na črno« ipd. Na uradu so prepričani, da so tovrstni stereotipi tudi posledica nekorektnega poročanja medijev, ker se »o Romih večinoma poroča negativno«: »(Rome, op. a.) se povezuje s kriminalnimi dejanji, saj so prispevki o posamičnih dogodkih napisani tako, da napeljujejo k posploševanju tovrstnega ravnanja na Rome na splošno. Samo pri poročanju o kriminalnih dejanjih, ki jih zagreši/jo pripadnik/i romske skupnosti, se posebej poudarja etnično pripadnost storilca/ev, velikokrat se uporablja imena in priimke ter se posplošeno uporablja izraze 'Romi' in 'romska skupnost'.«
Ko gre za socialno pomoč, Romi nimajo nobenih prednosti
Tudi Sardelićeva je vprašanje Romov in prebivanja na črno označila za stereotip, ki ga nihče ne postavlja v kontekst. »Zakaj se bivanje na črno povezuje z Romi, hkrati pa nihče ne pove podatka, da je npr. v Ljubljani ogromno na črno zgrajenih naselij, ki so jih zgradili Slovenci, in ne Romi. Teh naselij je res ogromno /.../ - več kot tistih nekaj barak, ki so jih na črno zgradili Romi, pa še to večinoma zato, ker niso imeli druge možnosti, saj jim država - večinoma samo zaradi tega, ker so Romi - ni hotela izdati gradbenih dovoljenj. /.../
Mnogi so bili enostavno prisiljeni v gradnje na črno, saj niso imeli druge možnosti, tudi finančne ne. Zanimivo je, da se gradnje na črno povezujejo z Romi, medtem ko nihče ne piše o kakšnih 400 nelegalno zgrajenih objektih v Triglavskem narodnem parku, kjer pa je seveda strogo prepovedano grajenje. In tam niso gradili na črno Romi in tudi niso gradili ljudje zato, da bi imeli streho nad glavo,« je dejala.
Po njenih besedah je podobna tudi stereotipna zgodba s socialno pomočjo: »Glede socialnih pomoči in podobnih zadev pa Romi nimajo absolutno nobenih bonusov zaradi tega, ker so Romi. Dobijo namreč točno toliko socialne pomoči, kot jo dobijo Slovenci. Tako da je to še ena laž, ki se širi naokoli.«
V zadnjih 15 letih vendarle tudi pozitivni premiki
Vse pa le ni tako črno, kot morebiti izhaja iz zapisanega. Mamlićeva in Plohlova tako navajata, da se je zgodilo več pozitivnih premikov: »Predvsem se je v zadnjih 15 letih prek društev in Zveze Romov Slovenije oblikovalo jedro samostojnega delovanja Romov. S sprejetjem zakona o romski skupnosti /.../ je bila vzpostavljena krovna organizacija romske skupnosti, Svet romske skupnosti RS, ki predstavlja interese romske skupnosti v razmerju do državnih organov ter opravlja druge pomembne naloge, ki se nanašajo na interese, položaj in pravice romske skupnosti. Med drugim DZ-ju, državnemu svetu, vladi, organom samoupravne lokalne skupnosti ipd. lahko daje predloge, pobude in mnenja v zadevah iz svoje pristojnosti. Omenjeni organi morajo pri sprejemanju ali izdajanju predpisov in drugih splošnih aktov, ki se nanašajo na romsko skupnost, predhodno pridobiti mnenje sveta,« razlagata.
|
ZAKON O ROMSKI SKUPNOSTI (2007) OPREDELJUJE, DA SLOVENIJA NAMENJA POSEBNO SKRB ZA: |
|
Preberite več: |
Največji napredek pa urad vidi v aktivnosti Romov na področju kulture in informativne dejavnosti. Od leta 2003 po besedah predstavnic urada zelo uspešno deluje Romski informacijski center, ki je pridobil radijsko frekvenco za območje Murske Sobote. Oddaje za Rome že več let pripravljajo na lokalnih radijskih in televizijskih postajah, zdaj pa se predvajajo tudi v okviru programa RTV Slovenija (Naše poti – Amare droma in So vakeres? – Kaj govoriš?, ki jo pripravljajo Romi sami.) »Kot pozitivne premike lahko označimo tudi tečaje romskega jezika, ki so namenjeni širši javnosti, k spoznavanju raznolikosti in drugačnosti pa pripomore tudi izbirni predmet 'Romska kultura', ki se izvaja v osnovnih šolah,« dodajata.
V primerjavi z Evropo Slovenija zgledno skrbi za Rome
Tukaj se seveda zastavlja vprašanje, kako je v Sloveniji poskrbljeno za Rome v primerjavi z drugimi državami. »Zgledno,« se je glasil odgovor Mamlićeve in Plohlove. Kot sta pojasnili, predvsem pristojna resorna ministrstva sprejemajo številne programe in ukrepe s svojih delovnih področij, ki so usmerjeni v izboljšanje položaja romske skupnosti in v zagotavljanje ter uresničevanje njihovih pravic.
»Slovenija je v primerjavi z drugimi deželami posvetila veliko pozornosti sprejemanju pravnih podlag za integracijo Romov, saj 65. člen Ustave RS govori o tem, da zakon ureja 'položaj in posebne pravice romske skupnosti',« je za MMC dejala tudi Klopčičeva. »V novejšem času je prišlo do napredka na področju politične participacije Romov: z novelo zakona o lokalni samoupravi je sprejeta določba o obveznem zastopstvu Romov v 20 občinah, kjer so Romi tradicionalno naseljeni; v letu 2007 pa je bil sprejet zakon o romski skupnosti, na podlagi katerega je bil ustanovljen svet Romov, ki deluje na nacionalni ravni. Tako kot v drugih državah je tudi v Sloveniji razvita mreža nevladnih organizacij, ki nudijo pomoč Romom, zlasti na področju izobraževanja in socialnega vključevanja, ter zagotavljajo pravno pomoč v primerih diskriminacije.«
V prihodnosti krepiti vse oblike participacije Romov
In kako naj Slovenija, ko gre za Rome, ukrepa v prihodnosti? Klopčičeva je za našo spletno stran izrazila prepričanje, da je treba nadaljevati začetne ukrepe za ozaveščanje in odpravo predsodkov ter krepiti vse oblike participacije Romov, ki prispevajo k prepoznavnosti in izražanju avtentičnih interesov Romov v javnem prostoru. »Le na ta način bo možno preseči paternalistične vsebine, ki so še vedno prisotne v dejavnostih za izboljšanje položaja Romov,« je sklenila.
Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si
:D pa si pokazal iz kakšnega testa ste. mi vam rečemo nasilneži in da ne spoštujete pravne države, ti primitivec pa se nad tem razjeziš in groziš z batinami. kaj ne premoreš niti toliko inteligence da bi opazil ta sarkazem?
Jazbec v Mariboru je imel zaposlenega cigana. in sta se super razumela in je bil tudi zelo delaven. pol pa mu ta reče da ne bo več delal ker se mu bolj splača bit doma pa kaj na črno naredit ker država tako fajn skrbi za njih... ni vsa krivda na strani paranoičnih slovencev!
POVEČINI STE TUKAJ SAMI PEZDETI!
ŠOVINISTI PEZDETARSKI!
PRAV KLIČETE PO ENEM ORNK PREBUTANJU, KI STE GA VEČ KOT POTREBNI!
pa obe smrklji je lahko sram za stavek: Odnosi med Romi in Neromi ... nanasajoc se na cigane pri nas... Slovenci smo potemtakem naenkrat Neromi ... z veliko...
afne.
strojani so bili realnost ciganov pri nas...
in kar jansi ne odpustim nikoli... cigani delajo sranje, slovenci se koncno postavijo pokonci, pa na njih poslje policijo, jih da pretepsti in jim nato izstavijo racune, da ciganom kupijo hišo...
kar pa se tice pahorja... bo pa lahko razglagal o pravni drzavi, ko bodo cigani plačevali davke, bodo imeli naselja z gradbenimi dovoljenji in bodo dejansko služili denar, ne pa ga kradli...
Iz labirinta pa samo tako, da se tistim ki jih podpirajo izrazi odločen ne ! Hujšega od izdajalstva enostavno povedano ni !
Je pa dejstvo, da so romi nerazumljeni, ker posameznik rom precej težje dobi službo in to zaradi svoje etnične pripadnosti, ne zato ker je kriminalec. Stigmatizacija, predsodki, strah in drugi kompleksi pač naredijo svoje.
Tu je problem.
Kar sem napsal o stigmatizaciji sem pobral iz znanosti. Psihološke študije o stigmatizacijah dokazujejo, da se ljudje obnašajo do tebe različno, glede na to, kako se do njih obnašaš ti. Če stigmatiziraš človeka da je tat, je večja verjetnost, da ti bo kaj ukradel, pravijo.
Kar se tiče romov, sem imel veliko stika z njimi na dolenjskem, kjer sem kot politični geograf ogromno anketiral po romskih naseljih rome ter po okoliških vaseh njihove sosede slovence. Veliko romov sem spoznal in so zelo prijazni ljudje in veliko romov želi imeti boljše odnose, želi hoditi v šolo, delati ter živeti življenje v hiši, ki bi bila v njihovi lasti. Vedno se najdejo tudi kriminalci, problem je samo v tem, da si slovenska družba zaradi strahov gradi predsodke in stigmatizira celotno etnijo glede na dejanja kriminalcev. Ljudi, ki kršijo zakone je potrebno tretirati kot kriminalce, tako kot preostale državljane RS, ki storijo zločin, ne pa s stavki kot "spet ti cigani". In temu jaz potem rečem nestrpnost do naroda, rasistične opazke in večvrednostni kompleksi, kot posledica nekega etnocentrizma. Tako se pa potem pojavijo težnje, kot recimo pri romskem naselju Žabjek, ko hočejo prebivalci okoliških vasi romsko naselje kar z zidom zagraditi in narediti rezervat za rome.
Vsi skupaj zanemarjamo dejstvo, da so bili romi še pred nekaj več kot 50 leti praktično nomadi in logično so se takrat, ko so se začeli stalno naseljevati na določeno območje, začele pojavljati težave z lastništvom zemlje in odkupovanje zemlje od lastnikov je v romskih skupnostih v Sloveniji še dandanes eden izmed največjih poudarkov znotraj celotne tematike t.i. "romske problematike".
Jaz ne vem, zakaj bi vse metali v isti kos. Nekateri Cigani so cisto v redu, nekateri pac niso. Zal so razmerja med tistimi, ki so v redu in tistimi, ki niso, gledano skozi druzbene norme, drugacne kot pri ostalih skupinah. Se vedno mi ni cisto jasno, na katerem zelniku je nastala beseda Rom in zakaj naj bi bila beseda Cigan zalitev. Lahko gremo gledat tudi v SSKJ.
Pa še ena stvar. Ostro protestiram uporabi besede Nerom. Kateri idiot si je to zamislil mi se zdaj ni jasno. Kdo je Nerom. Logicno da tisti, ki ni Rom. Kdorkoli ze je Rom. Potem smo mi vsi Nenemci, Neavstrijci, Neamericani, Nekitajci, Nerusi ali kaj. In potem so se nealkoholiki, nenarkomani, nepedofili in podobne cudne druscine. Zahtevam od rtvslo, da ne uporablja besede Nerom, ker se ne stejem med Nerome, ampak se stejem med Slovence in se mi zdi skrajno diskriminatorno, da sem uvrščen v neko virtualno skupino, za katero se nikoli nisem opredelil, da ji pripadam! Potem so mi vsi skupaj Nemarsovci ali kaj?
Prosil bi tudi za razlago, kdo si je zmislil to skovanko in kaj naj bi sploh pomenila. Ce smo v Sloveniji, smo tukaj Slovenci, lahko pa so seveda tukaj tudi Madzari, Hrvati, Romi, Cigani in kdor pac hoce biti. Ne bom pa nikoli sprejel tega, da se bo vecina morala opredeljevati z zanikanim imenom manjsine oziroma skupnosti.
Pa se mnenje o clanku, ki ga mimogrede sploh nisem bral ker si predstavljam, kaj notri pise: Cigani, Romi, Sikti bodo morali sami poskrbeti, da ne bodo vec stigmatizirani iz strani vecine. Najboljsi nacin je po mojem, da pridejo do cim visje izobrazbe v povprecju, ce je mozno do visje od slovenskega povprecja, zacnejo placevati davke, zacnejo spostovati zakone, nehajo s smiljenjem samemu sebi in cas bo prikazal, da so enakopravni clani druzbe z enakopravnimi (ne visjimi!) pravicami od vecine. Dokler pa bodo svoj status zascitenih kocevskih medvedov izkoriscali se naprej za krsenje zakonov, izsiljevanjem prebivalstva in podobnim, se bo se kdaj ponovil Ambrus.
lp
hebo vas predsodki hurci, ki ne živite v bližnji okolici Ciganov!!!
maja in Zjaša, lahko je biti pameten z domačega naslanjača in ja, želimo si korektnega poročanja o nasilju Ciganov, o vseh krajah, črnogradnjah, zanemarjenih otrocih, za katere socialna služba NE POSKRBI...itd...itd..ja ja, treba bo začet korektno poročat, da ljudje v LJ ne bodo imeli napačne slike o Ciganih, kot nedolžnih ovčkah, ki jih grdi Slovenec maltretira.
Bedak, ne meči vseh v isti koš. Za poštene ljudi, mi sploh ni mar od kje prihajajo in kaj so. Dejstvo pa je, da so z Romi-Cigani na določenih krajih velike težave. Država si je dolga leta zatiskala oči pred to problematiko, Slovenija pa hoče sedaj ad hoc rešit stvari, ki se več desetletij niso reševale. BTW, preden govoriš debilizme, poglej si položaj teh skupnosti npr. v Italiji, Franciji itd...tudi tam so težave. In te države jih rešujejo vse prej kot zgledno...
LP M
Stigmatizacije tudi veliko pripomorejo k njihovem obnašanju. Ker jih slovenci stigmatizirajo za lopove, lenuhe in če še upoštevamo da večinoma romi živijo v slabih razmerah s precej nižjim življenjskim standardom kot mi, ni več daleč od tega da kaj ukradejo. Če nekomu izkažeš spoštovanje, ne svojih večvrednostnih kompleksov ti ne bo ta človek nikoli nič ukradel. Moje mnenje. Vprašamo se lahko samo kaj je bilo prej kura ali jajce. Se pravi prej stigmatizacije, rasizem, večvrednostni kompleksi ali prej kriminal s strani romov. Se bolj nagibam k tem da je bilo prej prvo, glede na veliko število nestrpnih ljudi, ki jih že tukaj na tem forumu dostikrat vidimo.
kaj, če bi storila prekršek ali kaznivo dejanje rom in slovenec. Kdo bi bil kaznovan?
Iz pogovorov z našimi sogovorniki izhaja, da Romom v Sloveniji življenje ni mehko postlano. »Na uradu menimo, da se Romi v Sloveniji v veliki meri še vedno spopadajo z eksistencialnimi problemi
Zelo čudno, da se prav Romi spopadajo z eksistencialnimi problemi.
Ostali nimamo z eksistenco prav nobenih težav - vse nam je šenkano in prineseno na pladnju.
Haha, nedotakljivi, ni druge.
SSKJ:
rom rôma m (o ó) nižje pog. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete;
okvir: izdelovati rome; dati sliko v rom
cigan -ána m (a á)
pripadnik iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča
In NEGATIVNE PRIZVOKE besede "cigan" sem odstranil, ker ME NE ZANIMAJO!
Ne vem, zakaj se sramujejo te besede. Cigani so in NE Romi.
Dejmo ukinit besedo KMET, ker je lahko pejorativna in žaljiva.
Samo bedaki in romi.
A položaj civilov pa je enak kot na Zahodu, v Kanadi in Skandinaviji?
In takšne države me je kot državljana lahko upravičeno sram.
Po netu vidim vse kozlarije od RTV MMC
na njihovi multimedijski strani.
Morali bi imeti malo kodiranja,
kakor ima LIDL.de, .uk. francija...
da ne bi videli koliko so v SLO dražji !
bozz: tale je pa huda zgodba. res prava škoda, da ekonomsko ni zmogla brez teh starih prdcev. Joj, kak bi jes (če bi bil gostilničar) bil vesel, da se znebim takih gostov! Kar naj si poiščejo drug lokal.
Kdo bo pa zaposlil Roma? Bi ga vi? Ne bi ga, ker imate že vsajen predsodek do njih. Poznam gostilničarko v Mariboru, ki je par let nazaj vzela romsko pripravnico, je pomivala posodo, bila pridna in res simpatična punca. A glej ga, zlomka - stalni gostje, stari prdci, ki so nenehno posedali po lokalu in cel dan drkali pivo, so se pričeli zmrdovati in lastnico žaliti, češ, kako nizko je padla, da že cigane zaposluje. Eni so celo zagrozili, da ne bodo več prihajali. Po preteku pripravništva je lastnca s cmokom v grlu dekle odslovila, čeprav je bila bolj pridna kot marsikatera druga, slovenska punca.
Žal so eni Slovenci bolj ciganski od ciganov. Saj že že male otroke strašimo: "Priden bodi, drugače te bodo cigani odnesli." Vidite, to je realna slika. Zato se ne čuditi, da jih večina živi od socialne podpore in šušmarjenja.
Ko bodo Romi se šolali, pošteno plačevali davke, pošteno delali, do svojega premoženja prihajali na legalen način, spoštovani predpise, ki veljajo za vse Slovence itd. - takrat bodo v družbi lepo sprejeti. In prepričan sem, da takšni Romi, ki se tega držijo, tudi nimajo nobenih problemov v Sloveniji. Problem imajo raznorazni Strojanovi, ki v življenju niso NIČ delali in samo kršijo predpise - takšnih pa ne moremo obravnavati kot sebi enake.
Resnično se v zadnjih letih počutim kot da smo država, ki zatira Rome, kar so krivi mediji. Če bi ljudje malo pomislili, potem bi vedeli, da smo Slovenci čisto normalno sprejeli druge narodnosti, če le-te tudi delujejo kot je treba (izobrazba, obnašanje, spoštovanje predpisov, delo). Ko bodo VSI Romi spoštovali predpise in pošteno živeli sem prepričan, da bodo tudi lepo sprejeti v družbi - prej pa ne in PRAV JE TAKO!
Verjetno je potrebno daodati vsaj še Manuše in Romaniše.
In v nadaljevanju se potem govori samo še Romi, Romi, Romi... Zaradi politično korektnega poimenovanja se potem zapostavlja ostali dve skupini. Ni čudno, da gorenjski Sinti poskušajo dobiti poseben status.
večkrat žajfo uporabit
s poštenim delom?!