Planinski dom na Šmohorju. Foto: Peter Podbevšek
Planinski dom na Šmohorju. Foto: Peter Podbevšek
Za začetek se peljite pod podvozom pod železnico. Foto: Peter Podbevšek
Po dveh kilometrih zavijte desno proti Šmohorju. Foto: Peter Podbevšek
Drugi kilometer, pod vasjo Slivno. Foto: Peter Podbevšek


Slabih 550 metrov višje je treba, da pridete iz Laškega do planinskega doma na Šmohorju, ki stoji na 787 metrih nad morjem. Veliko jih gre peš. Ti potrebujejo uro in pol in svoje vzpone vpisujejo v knjigo vzponov, na koncu leta pa so nagrajeni z medaljo. A vsako leto jih gre več tudi s kolesom. Kolesarji, tisti dobro pripravljeni, se vozijo do planinskega doma dobre pol ure.

Če boste v Laško prišli prvič, je najbolje parkirati nasproti bencinske črpalke, na parkirišču supermarketa. Če pridete iz celjske smeri, ga ne morete zgrešiti, če pa pridete iz smeri Rimskih Toplic, se peljite proti Celju, mimo zdravilišča in zavijte desno, levo pa boste šli s kolesom.

Trasa: Laško–Slivno–Šmohor
Dolžina: 6,6 kilometra
Skupni vzpon: 530 metrov
Povprečni naklon: 7,9-odstotni
Težavnost: 4/5

Najprej pod železnico in nato mimo blokov, ki jih boste imeli na levi, pa še naprej po prednostni cesti proti Rečici. Po približno dveh kilometrih od izhodišča boste zagledali smerokaz Šmohor. Zavijte desno, po 200 metrih boste na tleh zagledali oznako za start. Če se boste pomerili s klancem na vso moč, tukaj vklopite štoparico …

Najbolj naporna sta uvodna kilometra
Cesta gre 350 metrov še naravnost, nato pa zavije levo v strmo serpentino, kjer vas preseneti tudi do 12-odstotni naklon. Vozite se po gozdu, cesta v tem delu ni v najboljšem stanju, a se kmalu popravi. Na splošno je asfaltna podlaga dobra. Strmina nato rahlo popusti, a se cesta kmalu spet postavi pokonci, znova vse do 12 odstotkov. Peljete se mimo kmetije pa nekaj vikendov vse do vasi Slivno. Za vami sta prva dva kilometra.

Ko boste zapustili hiše v Slivnem, vas bo cesta pripeljali med prostrane travnike. To je vsekakor najlepši odsek vzpona, razgledi so resnično slikoviti. Pred sabo boste v daljavi zagledali televizijski oddajnik na Kumu, na levi pobočja Kopitnika, pod sabo pa dolino Rečice.
Cesta za kratek čas zavije v gozd, in ko ga ponovno zapusti, se v desni serpentini peljete mimo zadnjih hiš, nato pa vas spet čaka vožnja po gozdu, ki pride še kako prav v vročih poletnih mesecih. Ko sredi gozda na desni zagledate poštne nabiralnike in odcep v desno, vas do konca čakata le še dva kilometra v dolžino in malo več kot 150 metrov v višino.

18 minut vzame vzpon najhitrejšim, a tudi 30 minut je hvale vrednih
Cesta se malo položi, a ne obetajte si, da bo do konca lahko. Kakšen kilometer se boste peljali še po gozdu, za kratek čas se vam z desne priključi planinska pot, nato pa pridete pod strma krušljiva pobočja.
Ko na tleh zagledate oznake 6000 metrov, vas do cilja loči le še 600 metrov. Če imate še kaj moči, pritisnite na pedala in hitro boste v križišču in za črto, ki označuje cilj. Vzpon je za vami. No, če greste do koče, vas čaka še 150 metrov vožnje…

Že nekaj let lokalni kolesarski klub v začetku septembra organizira kolesarski vzpon na Šmohor, zadnja leta v okviru planinske akcije domačega pivovarja. Najboljši potrebujejo za vzpon od križišča s cesto, ki pelje iz Laškega v Rečico, do križišča pod planinskim domom manj kot 20 minut, rekordni čas je še za dve minuti boljši. Ampak vsak, ki bo dobrih 6 kilometrov ceste, skupaj od izhodišča je ture za malo več kot 8 kilometrov, premagal v pol ure, si lahko čestita.

Nazaj v dolino in nato spet v klanec, še na Svetino
Če vam je po počitku pri planinskem domu na Šmohorju ostalo še kaj energije in vam kolesarskih vzponov še ni dovolj, se zapeljite nazaj v dolino do izhodišča in nato kar naprej čez most čez Savinjo na Svetino – Šmohorjevo kolesarsko sestro, ki leži na drugi strani doline. Klanec na Svetino je rahlo daljši, a manj strm, čaka vas 450 višinskih metrov.

Na Svetino, ki je bila že dvakrat razglašena za najlepšo hribovsko vasico v Sloveniji, tam pa je pokopana tudi popotnica Alma Karlin, se vozijo tako kolesarji iz Laškega kot tudi iz Celja, Štor in Šentjurja. Cesta je malo bolj zdelana kot na Šmohor, ampak ravno tako razgledna, zato jo je vredno odpeljati, še posebej, če hočete imeti med svojimi kolesarskimi dosežki tudi laški kolesarski dvojček s Svetino in Šmohorjem.
Uroš Bonšek