Postavili so že več kilometrov ograje na meji s Hrvaško. Foto: BoBo
Postavili so že več kilometrov ograje na meji s Hrvaško. Foto: BoBo
false
Ograja stoji na slovenskem ozemlju, je zatrdil Boštjan Šefic. Foto: BoBo
Slovenija in Hrvaška
Hrvaška je zaradi ograje poslala protestno noto. Foto: BoBo
false
Na desnem bregu Sotle izvaja nadzor slovenska policija. Foto: BoBo
Hrvati zahtevajo odstranitev ograje

Začasne tehnične ovire se postavljajo na slovenskem ozemlju in nimajo nikakršnega namena prejudicirati poteka meddržavne meje, je na novinarski konferenci opozoril sekretar na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Boštjan Šefic in dodal, da ovire sledijo geografskim značilnostim in s tega zornega kota je celotna postavitev tudi optimirana.

Slovenska policija bo nadzorovala tehnične ovire, ekscesi pa se ne bi smeli dogajati, saj je tudi v interesu Republike Hrvaške, da skupaj uspešno usmerjajo prebežniški tok, je poudaril Šefic. Na noto, ki jo je poslala Hrvaška, bodo odgovorili, a ti po mnenju Šefica nimajo nikakršnega pametnega argumenta za odstranjevanje ograje.

Če bi kdor koli vstopil na slovensko ozemlje, morajo slovenski policisti reagirati in zaščititi ozemlje ter interese republike Slovenije, upajo pa, da se to ne bo zgodilo, je dejal Šefic. Slovenska vojska na terenu izvaja temeljne naloge pod vodstvom policije, se pravi tudi varovanje ograje in meje.

Na vprašanje, ali gre pri gradnji ograje za nezaupanje do Hrvaške, da bo spet nekontrolirano vozila prebežnike na zeleno mejo, je Šefic odgovoril, da gre za preventivni ukrep, ki že vnaprej zmanjšuje možnost situacij, kot je bila tista s katastrofalnimi razmerami na travniku v Rigoncah, kamor je Hrvaška nekontrolirano vozila na tisoče prebežnikov.

Težava nedoločene meje
Slovensko-hrvaška meja sploh še ni določena, saj jo bo doreklo šele arbitražno sodišče, nekateri tu zagovarjajo katastre, drugi naravne meje, a pri vsem sploh ne gre za to, kje poteka meja, je še enkrat opozoril Šefic. Pri ograji gre preprosto za preprečevanje prostega prehajanja prebežnikov in njihovo kontrolirano usmerjanje v Slovenijo. Do dokončne določitve meje pač velja, da je slovensko področje tam, kjer že ves čas slovenska policija izvaja nadzor, in to je desni breg Sotle, hrvaško področje nadzora pa je na levem bregu Sotle, kar bo morda arbitraža spremenila, morda pa tudi ne, izpostavi Šefic.
.

Opozorilo Nemčiji:
NSi
od predsednika vlade Mira Cerarja zahteva, da Nemčijo opozori, da Slovenija ne bo sprejela prebežnikov, če jih bo ta začela vračati. Od Nemčije pa pričakujejo, da bo prebežnike, ki jih ne želi, vrnila v Grčijo, ali pa v njihovo matično državo, če tam ni vojne, je na novinarski konferenci poudarila predsednica stranke Ljudmila Novak. Prepričana je, da mora vlada na vsak način zagotoviti nemoteno izvrševanje suverenosti naše države in zagotoviti normalno zdravstveno varstvo za lokalno prebivalstvo. Dodala je, da so od Cerarja že večkrat zahtevali vrh parlamentarnih strank, da bi lažje pridobili določene podatke in bi tako lahko skupaj iskali rešitve. Ograja pa je po njenem mnenju nujna za zagotavljanje reda, pri čemer od vlade pričakuje tudi konstruktivno sodelovanje s Hrvaško.

.
Ključno sodelovanje držav na poti
Po informacijah iz drugih držav je danes dopoldne v Srbiji čakalo devet tisoč prebežnikov, ki jih lahko pričakujemo v kratkem tudi v Sloveniji, to potrjuje napovedi, da se bo prebežniški tok znova okrepil, je na novinarski konferenci pojasnil sekretar MNZ-ja. Obstajajo informacije, da se je ponovno pojavil zastoj v Grčiji, saj naj bi bila obnovljena stavka prevoznikov trajektov z otokov na celino.

Z Avstrijo dobro sodelujejo pri uravnavanju pretoka ljudi, številka šest tisoč dnevno je nekakšen okvir, a se sproti dogovarjajo glede na razmere na terenu. Če bi severne države močno zmanjšale sprejem, pa bi Slovenija morala sprejeti drastične ukrepe, če ne bi hotela postati nekakšen žep, kjer bi ostalo ujetih na tisoče prebežnikov, opozarja Šefic. Hrvaške najave po njegovih besedah trenutno potekajo dobro, v MNZ-ju si prizadevajo, da bi uspešno upravljali prebežniški tok. Treba se je dogovoriti z vsemi državami na Zahodnem Balkanu, če hočemo uspešno upravljati tok prebežnikov.

Trenutno je angažiranih 432 pripadnikov Slovenske vojske, okoli 350 pa jih je pripravljenih v rezervi in lahko priskočijo na pomoč, je še pojasnil. Začasne tehnične ovire so namenjene uravnavanju migracijskega toka, delo trenutno nadaljujejo na območju Gibine ter Središča ob Dravi. Včeraj so postavili tri kilometre ograje v Rigoncah, pri vasi Gibina pa okoli 1,5 kilometra, je naštel Šefic in dodal, da lokalne občine obvestijo vsega dan pred gradnjo.

Prenovljeni nastanitveni center Dobova
Komandir Sandi Hervol s Policijske postaje Brežice je pohvali pomoč tujih policistov iz drugih evropskih držav in ob tem dejal, da je velika večina policistov, ki je prišla na pomoč, izjemno izkušena. Začela se je obnova nastanitvenega centra v Dobovi, kar bo izboljšalo pogoje za prebežnike, pa tudi delo vseh pristojnih služb. Izboljšali so tudi dostop do centra za interventne službe, to je pomembno zdaj, ko se bliža zima, je opozoril Hervol. Šotori, ki so ogrevani s toplim zrakom, pokrivajo za 1.500 kvadratnih metrov prostora, celotna površina centra pa se razprostira na več kot sedem tisoč kvadratnih metrih, pa je na novinarski konferenci pojasnil predstavnik civilne zaščite.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.

Hrvati zahtevajo odstranitev ograje