Marko Golob (na fotografiji z Dagmar Komar, nekdanjo prvo damo AUKN-ja) je bil razrešen, ker je delal slabo, komentirajo sestavo pogajalske skupine sindikata KNG na ministrstvu za finance. Foto: MMC RTV SLO
Marko Golob (na fotografiji z Dagmar Komar, nekdanjo prvo damo AUKN-ja) je bil razrešen, ker je delal slabo, komentirajo sestavo pogajalske skupine sindikata KNG na ministrstvu za finance. Foto: MMC RTV SLO
Janez Šušteršič
Ministrstvo za finance meni, da sindikat nima več demokratične legitimnosti, saj ne zastopa več le svojih članov. Sindikat očitke zavrača. Foto: STA

Sindikat se zdaj sprašuje, ali se je še smiselno pogajati z nekom, ki jih za konstruktivne in produktivne označuje le, če bi odstopili od svojih zahtev, hkrati pa izraža dvome o demokratični legitimnosti sindikata.

Ministrstvo za finance je v sporočilu za javnost po ponedeljkovih pogajanjih izrazilo razočaranje "nad spremembami pogajalskega procesa", ki ne "prispevajo h konstruktivnemu dialogu pri oblikovanju skupnega dogovora". Ker je sindikat na pogajanjih izpostavil, da ne zastopa več le interesov svojega članstva, ampak tudi širše družbene interese, na ministrstvu menijo, da s tem nima potrebne demokratične legitimacije.

Ministrstvo moti navzočnost Marka Goloba?
Sindikatu očitajo, da je popolnoma spremenil svoja stališča, ki so zdaj popolnoma v nasprotju z vladnimi. Izpostavili so, da je stališče sindikata zdaj tudi eno izmed stališč "enega novih predstavnikov sindikata Marka Goloba", ki je nekdanji član AUKN-ja in "ki ga je državni zbor zaradi neuspešnosti in nestrokovnega delovanja razrešil".

Sindikat je omenjeno izjavo ministrstva označil za "poskus diskreditacije novega člana pogajalske skupine" in ministrstvo pozval, naj ne posega v avtonomnost izbire članstva pogajalske skupine sindikata. Zavračajo tudi očitke, da ne zastopajo samo interesov svojega članstva, in opozarjajo, da so podpise k referendumski pobudi prispevali le njihovi člani. Tako zavračajo očitke, da sindikat nima potrebne demokratične legitimacije, sploh ob nezmožnosti pojasnila predstavnikov oblasti o tem, kam so se izgubili podpisi v pobudi za referendum.

Sindikat in ministrstvo - vsak s svojimi trditvami
Po besedah ministrstva so sindikati na ponedeljkovih pogajanjih zahtevali, da se banke rešujejo z dokapitalizacijo iz državnega proračuna in se šele, če to ne bo uspešno, takrat k reševanju pristopi na alternativne načine. Ministrstvo ob tem poudarja, da sindikat tako zahteva dokapitalizacijo z davkoplačevalskim denarjem. Ministrstvo je sindikat opozorilo, da so bile takšne rešitve v preteklosti neuspešne, da pomenijo trošenje državnega denarja in da je tako težje zagotoviti transparentnost učinkovite krepitve bank ter ugotavljati odgovornost za že sprejete slabe odločitve. Reševanje bank z dokapitalizacijo mora zato ostati le ukrep v skrajni sili. Ministrstvo kljub temu predlaga nadaljevanje pogovorov, a želi, da bi jih nadaljevali na točki, s katero so se končala pogajanja pred ponedeljkovim.

Sindikat trdi drugače. Zapisali so, da so obravnavali zahteve sindikata, ki so jih ministrstvu posredovali že pred 30. oktobrom, ko so bila pogajanja prekinjena in te zahteve tako še niso bile na pogajalski mizi. Čeprav je ministrstvo zahteve zavrnilo, pa to za sindikat KGN "ne pomeni, da so nas s svojimi komentarji prepričali in da smo od teh zahtev odstopili". Menijo, da je "nezaslišano", da se zahteve sindikata predstavlja kot "nove" ter kot spremembo procesa pogajanja in stališč sindikata.

V ponedeljek začetek zbiranja podpisov
Ali se bodo pogajanja nadaljevala ali ne, za zdaj ni znano. A če dogovora o umiku pobude ne bo, se bo v ponedeljek, 19. novembra, začelo zbiranje 40 tisoč podpisov za referendum o slabi banki. Pobudniki bodo morali podpise zbrati v 35 dneh, če bodo uspešni, pa bi referendum lahko izvedli januarja prihodnje leto.