"Nasprotujemo rešitvam, ki v imenu koncepta prožnosti znižajo standarde, ki varujejo delavcev na delovnem mestu," pravi Semolič. Foto: BoBo

Za nas je glavni problem, ki zahteva skupni odgovor sindikatov, delodajalcev in vlade, kaj narediti, da bi trende, ki se kažejo v obliki atipičnih oblikah dela, ki zaposlenim znižujejo socialno varnost, popravili.

Dušan Semolič

Vlada je pred dnevi predstavila izhodišča za spremembe delovnopravne zakonodaje, ki naj bi naredile trg dela prožnejši, povečale število zaposlitev za nedoločen čas, hkrati pa tudi omogočile lažje zaposlovanje in odpuščanje. Omenja se možnost, da se čas za malico ne bi več štel v delovnik. Je pa minister za delo Andrej Vizjak zatrdil, da sprememb ne bo, če ne bodo dosegli sporazuma s socialnimi partnerji.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pravijo, da niso "a priori proti, saj gre čas naprej in so spremembe nujne," vendar opozarjajo na nekatere nesprejemljive predloge. Vlada namreč po besedah predsednika ZSS-ja Dušana Semoliča želi prikazati, da je glavna ovira za večjo konkurenčnost raven pravic delavcev. S tem se ne strinjajo.

"Da, večja fleksibilnost, a z več varnosti. Tudi kaj se z nekaterimi delodajalci pogosto razhajamo. V Evropi se je pokazalo, da je v državah, kjer je več fleksibilnosti, tudi večja kriza, kjer pa je večja varnost delavcev, je manj težav," poudarja Semolič.

Odmora za malico ne dajo
Tako ne bodo privolili v to, da bi delavcem odvzeli 30 minut odmora za malico. "Odmor ima funkcijo, da skrbi za zdravje, da si lahko delavec odpočije." S tem bi se prav tako znižale plače, saj na teden delodajalci zaposlenim ne bi plačali 2,5 ure dela. Nesprejemljiva je zanje tudi ukinitev dodatka za delovno dobo, podpirajo pa sklad za odpravnine.

Rahljanje pravil ne prinese novih zaposlitev
Po Semoličevih besedah je iluzija, da bi s samo spremembami zakona zagotovili nova delovna mesta in da bi le z rahljanjem pravil delodajalci na veliko zaposlovali.

Zadnje spremembe zakona o delovnih razmerjih leta 2003 so namreč prinesle znižanje odpravnin in krajšanje rokov za odpuščanja, pa se število brezposelnih ni zmanjšalo. "Na trg dela pravice delavcev ne vplivajo tako močno, so pa lahko usodne za življenje posameznikov. Zato je treba z razumom pristopati k spremembam," pravi.

Nadzirati je treba spoštovanje zakonodaje
Najpomembneje pa je, da bo država dejansko nadzorala spoštovanje zakonodaje. Tudi v zakonu o delovnih razmerjih je jasno zapisano, da je delo za določen čas izjema, pa se to ne upošteva. "Država bi morala mnogo prej odreagirati in zagotoviti spoštovanje zakona. Lahko, da nove rešitve tudi ne bodo nič pomagale," je dodal.

Za nas je glavni problem, ki zahteva skupni odgovor sindikatov, delodajalcev in vlade, kaj narediti, da bi trende, ki se kažejo v obliki atipičnih oblikah dela, ki zaposlenim znižujejo socialno varnost, popravili.

Dušan Semolič