Sklepno volilno soočenje na TV Slovenija. Foto: MMC/Televizija Slovenija
Sklepno volilno soočenje na TV Slovenija. Foto: MMC/Televizija Slovenija

Oglasil sem se takrat, ko sem presodil, da bom s svojim stališčem pripomogel, da se različna mnenja presežejo. Če pa nisem, se nisem oglasil ali pa ga izrazil diskretno.

Borut Pahor, predsednik republike

Če se ne oglasiš, potem ne veš, ali boš pripomogel ali ne. Treba je poskusiti in povedati stališče.

Marjan Šarec

Čez 20, 30 let, ko mene več ne bo, bodo tukaj druge kulture, česar si ne želim. Treba je poskrbeti za mlade.

Angelca Likovič
false
Posebnost nocojšnjega soočenja je bila navzočnost partnerjev kandidatov in prav vsi so bili z nastopi svojih kandidatov zadovoljni. Foto: MMC/Televizija Slovenija
Borut Pahor
Pahorju se zdi ironično, da mu levica očita sodelovanje z desnico, desnica pa sodelovanje z levico. Foto: MMC/Televizija Slovenija
Marjan Šarec
Treba se je oglasiti pri vsakem javnem vprašanju, in ne le takrat, ko meniš, da boš kot predsednik države s stališčem učinkovit, je prepričan Marjan Šarec. Foto: MMC/Televizija Slovenija
Angelca Likovič
Angelca Likovič (Glas za otroke in družine) je pozornost preusmerila k družinam. Foto: MMC/Televizija Slovenija
Suzana Lara Krause
Suzana Lara Krause ni želela kritizirati drugih in se je raje osredinila na to, zakaj bo ona dobra. Foto: MMC/Televizija Slovenija
Ljudmila Novak
Novakova bi kot predsednica neutrudno in neprenehoma opozarjala na nepravilnosti v pravosodju. Foto: MMC/Televizija Slovenija
Romana Tomc
Tomčeva nastanek notranjih evropskih meja pripisuje temu, da nismo bili sposobni zavarovati zunanjih meja. Foto: MMC/Televizija Slovenija
Maja Makovec Brenčič
Velikokrat rečemo, da se v Sloveniji nič ne da, ko pa nekaj sprejmemo, pa spet ni dobro, je oponesla Makovec Brenčičeva. Foto: MMC/Televizija Slovenija
Boris Popovič
Popovič je dejal, da ljudje v zdravstvu "umirajo na hodnikih", in če vlada ne opravlja svojega dela, bo pa predsednik države s svetovalci in s pomočjo 5.000 podpisov vlagal zakonske predloge v DZ. Foto: MMC/Televizija Slovenija
Andej Šiško
Za Andreja Šiška je večina zakonov v državi protiustavnih. Foto: MMC/Televizija Slovenija
Sklepno soočenje predsedniških kandidatov
Mini kviz za predsedniške kandidate

Česa še ne veste o kandidatkah in kandidatih za predsednika države, pa bi morali? Kakšni so kot osebnosti, kakšne izkušnje imajo, kako vidijo aktualna vprašanja in izzive?

Grem volit!: Mladi izzvali predsedniške kandidate

Predsedniški kandidati so svoje poglede predstavili tudi v spletnih klepetih MMC-ja

Skozi večer je s kandidati krmarila Erika Žnidaršič, njihove nastope pa so v sosednjem studiu z Natašo Markovič sproti ocenjevali tisti, ki so pripravljeni opravljati vlogo prve dame oziroma partnerja predsednice države.


Pismo intelektualcev

34 intelektualcev, Milan Kučan in Janez Janša v ločenih pismih z istim ciljem - preprečiti ponovno izvolitev zdajšnjega predsednika Boruta Pahorja. Intelektualci menijo, da bi bila izbira takega kandidata celo škodljiva; Janša, da je Pahor živel, delal vtis in pustil tovarišem v ozadju vladati in ubijati; Milan Kučan pa, da je Pahor s svojim molkom in ignoranco različnim interesnim skupinam tudi sam omogočal delovanje v škodo državljanov.

Aktualni predsednik države Borut Pahor je zatrdil, da objavljena mnenja spoštuje, se pa z večino navedb ne strinja. Ironično pa se mu zdi, da mu levica očita sodelovanje z desnico, desnica pa sodelovanje z levico. Sam se je v preteklem mandatu poskušal izogibati konfliktom in si v okviru svojih pristojnosti prizadeval za spravo in premagati razlike. O samih pismih intelektualcev in obeh političnih veljakov pa si bodo svoje mnenje ustvarili državljani sami, je sklenil.

Romana Tomc (SDS) je v pismu prepoznala kar nekaj resnic. Precej jo moti, kaj je Pahor storil kot predsednik vlade in česa ni storil; pa da se kot predsednik države marsikdaj ni oglasil, pa bi se po njenem mnenju moral. Denimo: ko je bil desettisočem upokojencev odvzet varstveni dodatek, ko se je snoval Teš 6, ko se je dogajalo domnevno pranje denarja v NLB-ju, pri t. i. tajkunskih posojilih. Pahor ji je sicer odgovoril, da se je v veliki večini naštetih primerov dejansko oglasil. Navedel pa je svoje merilo, kdaj se oglasiti: ko lahko s svojim stališčem kaj pripomore k rešitvi problema; drugače ne - ali pa diskretno.

Marjan Šarec, kamniški župan, se s tem ni strinjal. Treba se je oglasiti pri vsakem javnem vprašanju, in ne le takrat, ko meniš, da boš kot predsednik države s stališčem učinkovit. Dokler namreč stališča ne poveš, sploh ne moreš vedeti, ali bo kaj pripomoglo ali ne. Še posebej je treba poseči v javni prostor pri neprijetnih vprašanjih, in ne le, ko je všečno in prijetno.

Po mnenju Maje Makovec Brenčič (SMC) je odzivanje ključno, predsednik republike mora sporočati, se odzivati in povezovati, še posebej pri vprašanjih, ki razdvajajo.

Ljudmila Novak (NSi) Pahorju očita stvari, ki jih je "zamudil" kot predsednik vlade. Takrat se je dolg države zelo povečal, banke niso bile sanirane. Tudi ni zadovoljna s Pahorjevim odgovorom na očitke o domnevnem pranju denarja v NLB-ju, češ da je takrat domneval, da pristojni organi zadevo obravnavajo. Če bi bila sama premierka, bi se pozanimala, ali so kaj ugotovili in kaj se dogaja. Pa tudi takrat, ko so se vladajoče stranke prepirale o vplivu v energetiki, se je Pahor izgovarjal na pristojnost gospodarskega ministra, je zatrdila.
Boris Popovič (župan Kopra) si predvsem želi učinkovite države in prepričan je, da se lahko preobrat izvede tudi s položaja predsednika republike. "Nekje je treba začeti," je dejal. Težav je veliko: ogromen delež mladih in upokojencev živi v revščini, v sodstvu se "dogajajo montirani procesi drug za drugim", obdavčitev je previsoka, je naštel.
Angelca Likovič (Glas za otroke in družine) je pozornost preusmerila k družinam. "Rodnost pada. Če bo še tako naprej, bodo tu čez 30 let druga kultura, drugi narodi, sama si tega ne želim." Kot predsednica države bi se zavzemala predvsem za to, da bodo razmere za otroke in družine prijazne, ne pa za splav in evtanazijo, tako kot Pahor, je izjavila.
Suzana Lara Krause (SLS) ni želela kritizirati drugih in se je raje osredinila na to, za kaj bo ona dobra. Ni ji vseeno in čas je za mlade ljudi, ki so neobremenjeni, brez nahrbtnika in ki bodo sposobni Sloveniji vrniti dostojanstvo, je navedla.

Andrej Šiško je spomnil, da je med volilno kampanjo od kandidature že nameraval odstopiti, vendar tega ni storil, saj so ga "ljudje pozivali, naj tega ne naredi". Po njegovem mnenju imamo v Sloveniji protiustavno stanje, zanj so te volitve ljudski plebiscit, saj "moramo postaviti državo od začetka - v temeljih".

(Ne)strateškost Magne?
Naslednja tema soočenja je bila vizija razvoja Slovenije in stanje slovenskih podjetnikov. Je Magna strateška naložba ali ne? Znani podjetnik Joc Pečečnik ob tem očita diskriminacijo med domačimi in tujimi vlagatelji - da se je za Magno sprejel poseben zakon, se ji je namenila večmilijonska državna subvencija.

"Magno potrebujemo, prinesla bo nova delovna mesta. Velikokrat rečemo, da se v Sloveniji nič ne da, ko pa nekaj sprejmemo, pa spet ni dobro," je oponesla Makovec Brenčičeva, ki je spomnila, da so državne subvencije že dobivali tudi domači podjetniki. Politična preigravanja mi na lokalni ravni zelo občutimo, je opozoril predsedniški kandidat Šarec, sicer župan Kamnika. Popovič je prepričan, da je Magna strateška naložba, ki jo ta regija res potrebuje, štajerski domačin Šiško pa meni, da bi lahko Magno naredili v pet kilometrov oddaljenem Tamu, namesto da smo uničevali rodovitno zemljo. Krausetovi se kljub vsemu nova delovna mesta zdijo pomembnejša kot zemlja, Likovičeva pa sicer podpira nova delovna mesta, toda ne taka, ki bodo uničevala okolje.

Vlada, ki je odgovorna za investicijo, mora poskrbeti, da je vse v skladu z zakonom, je poudaril Pahor. Tomčeva je dejala, da je velik zagovornik tujih naložb, vendar pa si Slovenija po njenem mnenju ne more privoščiti subvencij države za nova delovna mesta. Tudi Novakova meni, da je Magna z vidika delovnih mest na Štajerskem potrebna naložba, toda opozorila na izkušnje domačih podjetnikov, ki na potrebna dovoljenja čakajo leta in leta.

Kaj je narobe z zdravstvenim sistemom?
Slovensko zdravstvo; eden izmed ključnih stebrov slovenske države, vsaj tako bi moralo biti. A umiranje v čakalnih vrstah, škandali, prepiri v vodstvu zdravstvenih institucij, politična kadrovanja, neodgovornost, preplačila in korupcija … se nadaljujejo. Zdravstvena reforma se tudi tej vladi čedalje bolj izmika.

Pahor je spomnil, da je kot premier poskušal izvesti zdravstveno reformo, a je naletela na preveč nasprotovanja. Kot predsednik države pa je v javnih govorih zdravstvo izpostavil kot osrednjo problematiko države v tem trenutku. Ni pa šel v detajle, ker je to stvar vlade. Tomčeva je prepričana, da so sistemske težave in sistemska korupcija v Sloveniji dovolj dobri razlogi, da bi se moral predsednik države o tem natančno izreči, pa se ni. Tudi Šarec je bil prepričan, da je imel Pahor več kot dovolj priložnosti, da se oglasi: pediatrično kliniko, onkologijo.
Novakova je spomnila, da je njena stranka pred kratkim vložila zdravstveno reformo, pa je koalicija ni poslušala. Makovec Brenčičeva ji je odgovorila, da je koalicija sprejela veliko zdravstvenih zakonov in še precej jih je v vrsti, zato se zadeve spreminjajo. Popovič je pripomnil, da ljudje v zdravstvu "umirajo na hodnikih", in če vlada ne opravlja svojega dela, bo pa predsednik države s svetovalci in s pomočjo 5.000 podpisov vlagal zakonske predloge v DZ. Šiško je prepričan, da v zdravstvu vlada protiustavno stanje, in napovedal, da bo kot predsednik ustavil plenilske mreže. Kako? Ljudje mu bodo dali mandat, je napovedal. Tudi Krausetova bi "naredila red".

Pahor je na očitke drugih kandidatov odgovoril takole: "Kolegi, ko poslušam vaše nastope, če boste izvoljeni, bo vsa javnost vsak dan poslušala prav o vseh temah."

Kviz (ne)znanja
Predsednika države bodo po izvolitvi gotovo poklicali predsedniki sosednjih držav in mu čestitali za izvolitev. Poleg pomembnih tujih politikov in vodij institucij pa bi moral predsednik države dobro poznati tudi pomembne osebnosti Slovenije, ustroj države, njene ustanove in ustavnopravne postopke. Zato so v studiu preverili, kako podkovani so kandidati za opravljanje vloge predsednika države. Koliko praznikov imamo v Sloveniji, ali lahko predsednik razreši veleposlanika, kdo je predsednik sosednje Madžarske, koga vse neposredno imenuje predsednik republike, koliko slovenskih vojakov je trenutno na misijah v tujini itd.?

Vendar se je izkazalo, da so imeli čisto vsi predsedniški kandidati z vprašanji kar precejšnje težave ... Kako so se predsedniški kandidati odrezali na minikvizu, si lahko ogledate tukaj.

Kaj sporoča avstrijska ograja?
Od postavitve žice na meji pred dvema letoma se je število nezakonitih prehodov meje več kot podvojilo. Kljub naši ograji pa so Avstrijci postavili svojo in ob njej celo usposabljajo vojsko za dolgoročno varovanje meje s Slovenijo.

Varnost je sveta in moramo jo ohraniti, meni Krausetova, ki Avstrijcev zato ne obsoja, češ da varujejo svoj narod. Tomčeva potezo Avstrije vidi kot nezaupnico Sloveniji, nastanek notranjih evropskih meja pa pripisuje temu, da nismo bili sposobni zavarovati zunanjih meja - v nasprotju z Madžarsko. Evropi so stvari že zdavnaj ušle v vajeti, meni Šarec, ki pa avstrijsko ograjo zato vidi bolj kot nezaupnico EU-ju, ne Sloveniji. Enako misli tudi Makovec Brenčičeva, ki pa je spomnila, da smo EU utemeljili na prostem pretoku blaga in ljudi.

Slovenija je na stežaj odprla vrata, morali pa bi takoj ločiti, kdo je migrant in kdo gre s trebuhom za kruhom, očita Likovičeva. Šiško meni, da nobene ograje ne potrebujemo, saj bi morali najprej izstopiti iz EU-ja, nato pa sprejeti poseben zakon, ki bi strogo kaznoval vsak nezakonit prehod meje. Da bi morali postavljeno ograjo na južni meji absolutno podreti, pravi tudi Popovič, saj bi to otoplilo odnose s Hrvaško, kar bi po njegovem mnenju koristilo tudi pri reševanju arbitražnega vprašanja.

Pahor pa je spomnil, da se je glede problematike prebežniškega vala oglašal že od začetka in poudarjal, da je za Slovenijo bistveno, da ne postane žep.

"Šibka pravna država, močna mafija"
Pravnomočno obsojeni nekdanji vplivni menedžerji, a nobenega bankirja največje državne banke. Roka pravice za zdaj neuspešno išče tudi odgovorne za korupcijo v zdravstvu. Pa primeri Jankovič in … Bavčar, Patria. Šibka pravna država, močna mafija, meni profesor za evropsko pravo Matej Avbelj. Kaj konkretnega bodo storili kandidati za povrnitev zaupanja državljanov v pravno državo?

Novakova bi kot predsednica neutrudno in neprenehoma opozarjala na nepravilnosti v pravosodju. "Lumpom ne bom dala miru," je napovedala, in to tudi zato, ker sama "nima masla na glavi" in mirne vesti opozarja. Pahor je opozoril, da ima predsednik države skupaj z DZ-jem pomembno vlogo pri imenovanju na pomembne pravosodne funkcije, denimo pri ustavnih sodnikih. Poskrbel je, da so vsi položaji popolnjeni brez zamude, s čimer v državi ni institucionalnega primanjkljaja - in če naloge ne bi izpolnil, bi bila to osrednja tema. Šarec je izpostavil, da je Pahor to storil s politikantstvom in politično kuhinjo in da bi bilo bolje, če kakšen položaj na ustavnem sodišču ne bi bil popolnjen. Tomčeva je prepričana, da je pravosodni sistem popolnoma razsut, da se dnevno izkazujejo dvojna merila in da bi bili ljudje Pahorju "neskončno hvaležni", če bi na težave opozoril v njihovem imenu.

Makovec Brenčičeva je opozorila na njen predlog za drugačno imenovanje sodnikov, in sicer tako, da bi sodni svet predlagal kandidate, apolitične in strokovne, namesto DZ-ja pa bi jih imenoval predsednik republike. S takšnim predlogom se je strinjal Popovič, ki je prepričan, da je politike v pravosodju preveč. Da je pravna država pogorela, je zatrdila tudi Likovičeva, tudi zato, ker je večina sodnikov iz nekdanjega sistema in preveč zaščitenih. Šiško je znova ponovil, da je stanje protiustavno in da ga iz tega drugi kandidati ne bodo zmogli povleči, niti sodniki, ki kršijo človekove pravice, zato bi po njegovem mnenju morali odstaviti vse sodnike in državne funkcionarje. Krausetova je predlagala, da bi se morali vsi, ki so kaj zakrivili, samoiniciativno umakniti. Priti morajo novi, neobremenjeni. "Ko ljudje spremljajo to soočenje, si pojejo pesem Pankrtov. Tovariši, jaz vam ne verjamem. Ker je težko verjeti tem gospodom," je izjavila kandidatka SLS-a.

Oglasil sem se takrat, ko sem presodil, da bom s svojim stališčem pripomogel, da se različna mnenja presežejo. Če pa nisem, se nisem oglasil ali pa ga izrazil diskretno.

Borut Pahor, predsednik republike

Če se ne oglasiš, potem ne veš, ali boš pripomogel ali ne. Treba je poskusiti in povedati stališče.

Marjan Šarec

Čez 20, 30 let, ko mene več ne bo, bodo tukaj druge kulture, česar si ne želim. Treba je poskrbeti za mlade.

Angelca Likovič
Sklepno soočenje predsedniških kandidatov
Mini kviz za predsedniške kandidate