Med begunci na Lezbosu so številne mlade družine. Foto: Jure Poglajen
Med begunci na Lezbosu so številne mlade družine. Foto: Jure Poglajen
false
Jure Poglajen pravi, da so begunci večinoma izobraženi in informacijsko pismeni. Prva stvar, ki jo naredijo, je, da se javijo domov. Foto: Jure Poglajen

Po pravilih delovanja Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca lahko nacionalno društvo Rdečega križa ali Rdečega polmeseca pošlje materialno pomoč drugemu društvu samo na osnovi predhodnega dogovora. Rdeči križ Grčije je Rdeči križ Slovenije v konkretnem primeru zaprosil za dostavo humanitarne pomoči v Atene zaradi zagotavljanja koordiniranega razpošiljanja pomoči na najbolj ogrožena območja, tako da na Lesbosu ni potrebna pomoč, ki bi jo na pobudo slovenskih medicincev v petek, 28. avgusta 2015, tja pripeljalo letalo Adrie Airways.

Obvestilo Rdečega križa glede zbiranja pomoči za begunce na Lezbosu
false
Beguncem razdeljujejo hrano in vodo, ki jo nabavijo s pomočjo donacij. Foto: Jure Poglajen
Vsak dan prihaja na tisoče beguncev. Kako ukrepati?

Humanitarna pomoč, predvsem obutev, oblačila, higienski pripomočki itd., ki jih bo v prihodnjih dveh dneh v Ljubljani zbirala humanitarna organizacija Adra, bo na Lezbos prepeljana na pobudo dveh prostovoljcev, Jureta Poglajna in Davida Zorka, ki sta se na počitnice v Grčijo odpravila, da pomagata beguncem, ki so se iz Turčije zatekli na grški otok v bližini turške obale.

"Na Lezbos sva za dva tedna odšla kot turista, vendar sva se predhodno seznanila s položajem na otoku. Na Facebooku sva našla skupino Help for refugees in Molyvos in najavila svoj prihod. Najprej sva mislila, da jim bova le malce pomagala, toda izkazalo se je, da begunci potrebujejo veliko pomoči, tako da sva z njimi vsak dan. Sam sem zobozdravnik, David pa je veterinar, kar pomeni, da sva blizu medicinski stroki, v Molivosu pa ni nobenega zdravnika. Iz Danske je zdaj prišla medicinska sestra, tako jim mi trije lahko nudimo osnovno zdravstveno oskrbo. Ljudje so kronično utrujeni, opečeni in prehlajeni. Večinoma so brodolomci, saj so bili njihovi čolni preluknjani ali pa so jih zalili valovi in jih je nato rešila obalna straža," je za MMC povedal Jure Poglajen in dodal, da v mestece Molivos na dan pride okoli 400 beguncev, na celoten otok pa kar 2.000. Nekaterim tudi ne uspe, saj so, kot pravi Jure, prav včeraj v brodolomu umrli trije ljudje, pet pa jih je še pogrešanih.

"Gre za fante, dekleta, otroke, starce, družine … tako kot je videti povprečna populacija po svetu. Ko se pogovarjam z njimi, večina pravi, da se ne želi vrniti domov, dokler bo divjala vojna v Siriji. Vendar med begunci niso samo Sirci, so tudi Kurdi, Iračani in Somalci. Sirci so materialno bolje preskrbljeni. Iz Afganistana pa prihajajo družine z več majhnimi otroki, tudi z dojenčki, brez vsega in iščejo boljše življenje. Nekateri imajo sorodnike v zahodni Evropi, drugi pa se večinoma odpravljajo v Nemčijo, Belgijo, na Švedsko in Finsko," še pripoveduje.

Jure in David pomagata prostovoljcem, ki jih vodi tamkajšnja gostilničarka Melinda, ki sicer prihaja iz Avstralije. Medtem pa so odzivi domačinov različni, tako pozitivni kot negativni. "Vendar zdaj prevladujejo negativni, ker je beguncev vsak dan več. Begunci namreč bolj motijo domačine kot turiste, ki lahko mirne volje obrnejo glavo stran in gredo naprej. To stori večina. Nekateri pomagajo z denarnimi donacijami, vendar kakšne večje pomoči od njih ni," razlaga mladi zobozdravnik in pravi, da so domačini že imeli zborovanja, kjer so zahtevali umik beguncev.

Če pridejo do obal Lezbosa, morajo nato priti do otoškega glavnega mesta, od koder jih s trajekti prepeljejo v Atene, nato pa se večinoma odpravijo naprej prek Makedonije, Srbije do Madžarske. "Glavno mesto Lezbosa je od Molivosa oddaljeno 65 kilometrov po hribovitem območju, avtobusni prevozi pa niso ves čas na voljo. Zato skušamo organizirati prevoze za vse, vendar to ni mogoče. Nekateri se na pot odpravijo peš, celo z majhnimi otroki," pravi Jure in poudarja, da kot pomoč potrebujejo predvsem športne čevlje, saj morajo ljudje veliko pešačiti. "Potrebujemo tudi klobuke, senčila in kar koli za otroke. Ne potrebujemo pa hrane in vode, saj prostovoljci z donacijami poskrbimo, da begunci dobijo tri obroke," še dodaja.

1.500 evrov za prevoz
Prebežniki za prevoz s čolnom, v katerem je po Juretovih navedbah prostora le za deset ljudi, vanj pa se jih nagnete tudi do 50, plačajo od 1.200 do 1.500 evrov po glavi, polovično za otroke. Ob tem se dogaja, da čolne z begunci v mednarodnih vodah napadajo nekakšni zamaskirani oboroženi pirati in jim ukradejo gorivo ter jih prepustijo usodi.

Velikodušna pomoč Adre
Slovenski letalski prevoznik Adria Airways se je hitro odzval na prošnjo prostovoljcev za prevoz humanitarne opreme iz Slovenije. Tako bo na zadnjem letošnjem čarterskem poletu na Lezbos - polet bo namreč prazen, saj bodo zgolj odpeljali turiste z Lezbosa - prepeljal vso opremo, ki jo bo zbrala humanitarna organizacija Adra.

Najbolj so potrebni obutev, oblačila, higienski pripomočki …
Bolj kot z Adrio se je zapletlo pri sodelovanju z Rdečim križem. S slovenskim Rdečim križem so se tudi s pomočjo slovenskega veleposlaništva, ki pri organizaciji pomaga prostovoljcema, dogovorili za zbiranje pomoči. Vendar je nato grški Rdeči križ zavrnil pomoč, češ da ni potrebna. "Čeprav je pomoč zelo potrebna, kar sam vidim na terenu. Ne vem, zakaj potem Grčija Bruselj prosi za pomoč, če zavrača slovenska letala s pomočjo," je bil nad grškim odzivom razočaran Jure Poglajen.

Humanitarna organizacija Adra bo v sredo in četrtek v Ljubljani zbirala športne čevlje, spalne vreče, šotore, oblačila, higienske pripomočke, sanitetni material … "Potrebujemo tudi veliko prostovoljcev in škatle za pakiranje. V četrtek ob štirih moramo imeti vse zapakirano in dostavljeno na Brniku," pravijo na Adri. Za pomoč so se obrnili tudi na Slovensko vojsko, da bi jim s svojimi tovornjaki prepeljala blago. Odzvali pa so se tudi sokrajani slovenskih prostovoljcev na Lezbosu in enake stvari kot Adra zbira tudi brežiški mladinski center (MC Brežice).

Adra bo humanitarno pomoč za begunce na Lezbosu zbirala:
v Ljubljani,
na Njegoševi 15, (sreda od 12.00 do 18.00, četrtek od 8.00 do 12.00);
v Mariboru
v adventistični cerkvi, Primčeva 1 (sreda od 8.00 do 20.00, četrtek od 8.00 do 10.00);
v Hrastniku
v Mladinskem centru Hrastnik, Ulica prvoborcev 1 (torek in sreda od 9.00 do 20.00);
v Trbovljah,
v Društvu prijateljev mladine, Trg svobode 11 (torek in sreda: 7.00-15.00 in 19.00-20.00);
v Zagorju
v Mladinskem centru Zagorje, Cesta 9. avgusta 48 (torek in sreda od 8.00 do 16.00);
v Škofji Loki
v Ekološki trgovini, Mestni trg 19 (torek do 19.00, sreda do 17.00);
v Postojni
v Mladinskem centru Postojna, Vilharjeva ulica 14 (sreda od 9.00 do 15.00, četrtek od 9.00 do 12.00).
.

Potrebujejo športne čevlje, spalne vreče, šotore, spalne podlage, klobuke, senčnike, razdelivce za el. naprave in polnilce za različne mobilne telefone, obleke za dojenčke, otroke vseh starosti, plenice, damske vložke, zobne ščetke, paste, sanitetni material, osnovna oblačila (kratke hlače, majice, trenirke, spodnje perilo).

Po pravilih delovanja Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca lahko nacionalno društvo Rdečega križa ali Rdečega polmeseca pošlje materialno pomoč drugemu društvu samo na osnovi predhodnega dogovora. Rdeči križ Grčije je Rdeči križ Slovenije v konkretnem primeru zaprosil za dostavo humanitarne pomoči v Atene zaradi zagotavljanja koordiniranega razpošiljanja pomoči na najbolj ogrožena območja, tako da na Lesbosu ni potrebna pomoč, ki bi jo na pobudo slovenskih medicincev v petek, 28. avgusta 2015, tja pripeljalo letalo Adrie Airways.

Obvestilo Rdečega križa glede zbiranja pomoči za begunce na Lezbosu
Vsak dan prihaja na tisoče beguncev. Kako ukrepati?