Deklica spi na tleh med železniškimi tiri v bližini postajališča Gevkelija. Foto: Reuters
Deklica spi na tleh med železniškimi tiri v bližini postajališča Gevkelija. Foto: Reuters
Prebežniki v Makedonijo prispejo iz sosednje Grčije, ki se v zadnjih mesecih spopada z izjemnim navalom migrantov. Foto: Reuters
- vzpostavitev centra za nadzor in poveljstvo,
- dodatne enote francoske policije,
- dodatne preiskave tovora,
- okrepitev varnosti z dodatnimi ograjami in varnostnimi kamerami.
Francosko-britanski sporazum
Zaradi navala beguncev v Makedoniji izredne razmere

Na nikogaršnji zemlji med Makedonijo in Grčijo je ujetih več tisoč prebežnikov in beguncev, saj jim makedonska policija zaradi izjemnega navala na železniško postajo v Gevgeliji ne dovoli vstopa v državo.

Sicer zaspana železniška postaja v Gevgeliji je polna prebežnikov z Bližnjega vzhoda, iz Afrike in Azije, ki čakajo na enega izmed redkih vlakov do Srbije. Od tam jih pot pelje do Madžarske, ki gradi 175 metrov dolgo mejno ograjo, in nato v severne države Evrope. Ko vlak prispe, v prizadevanjih, da bi na njem dobili prostor, med obupanimi ljudmi izbruhne kaos, dogajajo se tudi pretepi.

Pregnane družine z otroki brez vode in hrane spijo pod milim nebom, s fotografij je razvidno, da otroci spijo celo na tleh med železniškimi tiri. Na omenjeni železniški postaji se je dnevno zbralo od 1.500 do 2.000 ljudi, a naj bi se zdaj njihovo število drastično ustavilo, poroča Reuters. Kljub poročanju nekaterih medijev, da naj bi Makedonija zaprla vse mejne prehode, je tiskovni predstavnik makedonskega premierja Kotevski zatrdil da mejni prehodi niso zaprti, temveč so le okrepili nadzor nad nezakonitimi prehodi meje.

Poostritev nadzora na mejnih območjih
Občasno sicer lahko v Makedonijo vstopi manjša skupina ljudi. Makedonske oblasti želijo s tem ukrepom omiliti pritisk na bližnje mesto Gevgelija. S tamkajšnje železniške postaje se namreč na tisoče beguncev in preseljencev z enim izmed treh vlakov dnevno odpelje proti Srbiji, od koder želijo prek Madžarske vstopiti v Evropsko unijo.

Zaradi zaostrenih razmer na mejnih prehodih na jugu in severu države je Makedonija razglasila izredne razmere in na kritična območja napotila dodatne enote. "Pričakujemo vpletenost vojske, saj bi bil namen njene navzočnosti dvojen - med državljani obeh držav bi povečala varnost, hkrati pa bi omogočila boljšo obravnavo ljudi, ki izrazijo interes za azil," je sporočil predstavnik notranjega ministra Ivo Kotevski.

Velika Britanija in Francija s skupnim centrom za nadzor in poveljstvo
Medtem sta notranja ministra Velike Britanije in Francije Theresa May in Bernard Cazeneuve v francoskem mestu Calais podpisala dogovor o okrepljenem sodelovanju in ukrepanju obeh držav glede begunske krize v tem mestu. Državi bosta vzpostavili skupni "center za nadzor in poveljstvo", katerega naloga bo boj proti tihotapcem ljudi. V okviru centra bodo v Calaisu skupaj delovali francoski in britanski policisti, stal pa bo v bližini vhoda v predor Eurotunnel.

Med drugimi ukrepi, ki jih predvideva dogovor, so še dodatne enote francoske policije, dodatne preiskave tovora ter okrepitev varnosti z dodatnimi ograjami in varnostnimi kamerami. Za okrepitev varnosti je sicer Velika Britanija do zdaj namenila več milijonov funtov.

V Calaisu je okoli 3.000 ljudi iz Afrike, z Bližnjega vzhoda in iz Azije, ki si želijo priti v Veliko Britanijo, kjer imajo številni sorodnike, verjamejo pa tudi, da je tam lažje najti delo. V zadnjih tednih se je močno okrepilo število poskusov prebežnikov, da Otok dosežejo prek predora Eurotunnel pod Rokavskim prelivom, pri čemer je od junija tam umrlo najmanj deset ljudi.

Slovaška bi sprejela le krščanske begunce
Ob vse bolj naraščajoči begunski krizi pa je Slovaška danes sporočila, da namerava v okviru prerazporeditve migrantov v EU-ju sprejeti le begunce krščanske veroizpovedi. Po mnenju notranjega ministrstva v Bratislavi, ki mora glede na shemo EU-ja sprejeti 200 prosilcev za azil, ne gre za diskriminacijsko odločitev, temveč je cilj zagotoviti vključenost v skupnost.

Po besedah tiskovnega predstavnika slovaškega notranjega ministrstva Ivana Netika bi lahko Bratislava sprejela 800 muslimanov. "A na Slovaškem nimamo nobene mošeje, torej kako bi lahko bili muslimani integrirani, če jim tu ne bo všeč," se je vprašal. "S to migracijo želimo resnično pomagati Evropi, a smo zgolj tranzitna država in ljudje ne želijo resnično ostati na Slovaškem," je dodal.

Muslimanske prebežnike zavračajo tudi nekatere druge vzhodnoevropske države, domnevno tiste ob Baltiku in Poljska. V Evropski komisiji se o informacijah iz Slovaške niso želeli podrobneje izrekati. V skladu s shemo EU-ja naj bi na Slovaško v prihodnjih dveh letih preselili 200 prebežnikov iz sirskih begunskih taborišč v Turčiji ter zatočišč v EU-ja oziroma v Italiji in Grčiji.

Izgredi v begunskem centru v Nemčiji
Iz Nemčije medtem poročajo o nemirih v zatočišču za begunce v mestu Sulh. Več ur trajajoče nasilje je izbruhnilo, ko je približno 20 beguncev v prenatrpanem zatočišču v sredo zvečer odšlo na lov za nekim drugim migrantom, ki so ga obtožili, da je iztrgal več strani iz Korana. Poškodovanih je bilo najmanj deset ljudi, med njimi trije policisti.

- vzpostavitev centra za nadzor in poveljstvo,
- dodatne enote francoske policije,
- dodatne preiskave tovora,
- okrepitev varnosti z dodatnimi ograjami in varnostnimi kamerami.
Francosko-britanski sporazum
Zaradi navala beguncev v Makedoniji izredne razmere