Vlada je potrdila okvirni seznam področij za najem dodatnih posojil iz mehanizma Evropske unije za okrevanje po koronski krizi.

Slovenija je za izvedbo ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost iz evropskega mehanizma za okrevanje upravičena do 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in dodatnih 122 milijonov evrov na podlagi načrta RePowerEU, do zdaj pa je predvidela uporabo 545 milijonov evrov povratnih sredstev. Slovenija je tako pustila neizkoriščen tako rekoč celoten sveženj mogočih posojil in ima na voljo še 2,7 milijarde evrov posojil.

Vlada je spremembe načrta za okrevanje sprejela julija in jih poslala v potrditev Evropski komisiji. Vmes pa se je zgodila vremenska ujma, ki je povzročila večmilijardno škodo.

Vlada se je tako prejšnji teden seznanila z informacijo o možnostih koriščenja sredstev za okrevanje po koronski krizi za spopadanje z izzivi, povezanimi s poplavami in drugimi ujmami, in za morebitne druge dodatne naložbe.

Več denarja za zmanjševanje poplavne ogroženosti

Sorodna novica Sloveniji bo iz solidarnostnega sklada EU-ja na voljo 400 milijonov evrov

Vlada je po povodnji po pojasnilih vladnega urada za komuniciranje (Ukom) proučila izvajanje protipoplavnih projektov in na podlagi pripravljenosti za prilagodljivost pri obravnavi omenjenih projektov, ki jo je izrazila Evropska komisija, sprejela odločitev, da si pusti odprta vrata za najem do 320 milijonov evrov posojil za naložbe v okviru poglavja Zmanjševanje poplavne ogroženosti in zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče.

Pri tem bo ministrstvo za naravne vire in prostor podprlo le tiste projekte, ki bodo z gotovostjo izpeljani do sredine leta 2026, ko se delovanje mehanizma za okrevanje izteče.
Vlada bo zaprosila tudi za dodatna posojila za druge namene, in sicer v vrednosti 427 milijonov evrov. Gre za dodatna posojila za področje povečanja zmogljivosti železniške infrastrukture in področje trajnostne prenove stavb, so pojasnili na Ukomu.

Vlada je urad za okrevanje in odpornost, ki koordinira izvajanje mehanizma za okrevanje v Sloveniji, pooblastila, da najpozneje do 31. avgusta, ko se izteče rok za to, v Bruselj posreduje prošnjo za odobritev dodatnih posojil.

Zaradi izrednih okoliščin bo Slovenija v skladu z dogovorom z Evropsko komisijo v prošnji navedla najvišji mogoči znesek in okvirni seznam področij, ki bi jih financirala s posojili. V prihodnjih mesecih bo s komisijo neformalno uskladila vsebino predlaganih področij in pripravila dopolnjen načrt za okrevanje z dodatnimi reformami ter mejniki in cilji, ki so pogoj za koriščenje teh sredstev, so še zapisali na Ukomu.

Sledita neformalno usklajevanje vsebine in dopolnitev načrta

Končni znesek posojil, ki bo potrjen do konca tega leta, bo lahko nižji od zaprošenega, odvisno od prožnosti in razumevanja, ki jo bo izkazala Evropska komisija, so dodali.
Uporaba neizkoriščenih posojil iz mehanizma za okrevanje je eden od stebrov uporabe evropskih mehanizmov za financiranje obnove po povodnji.

Še eden je solidarnostni sklad, iz katerega si lahko Slovenija letos in v l. 2024 obeta skupno največ 400 milijonov evrov. Poleg tega pa naj bi država reprogramirala tudi program uporabe kohezijskih sredstev, ki jih ima v obdobju 2021–2027 na voljo 3,3 milijarde evrov. Za popoplavno obnovo bi lahko namenila tudi nekatera preostala kohezijska sredstva v okviru večletnega proračuna EU 2014-2020, ki do konca tega leta ne bodo porabljena. Šlo naj bi za okoli 50 milijonov evrov.

Pogovor Goloba in von der Leynove

Premier Robert Golob je z odločitvijo vlade glede koriščenja dodatnih posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost v telefonskem pogovoru že seznanil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, je vlada zapisala na družbenem omrežju X, nekdanjem Twitterju.

Ursula von der Leyen, po besedah katere sta opravila dober pogovor, je medtem prek omrežja X sporočila, da zahtevek za dodatna posojila v Bruslju pričakujejo v četrtek.

Slovenska vlada in predsednica komisije sta obenem zapisali, da sodelujeta tudi pri pridobivanju sredstev iz solidarnostnega sklada ter kohezijske in kmetijske politike.
Uporaba neizkoriščenih posojil iz mehanizma za okrevanje je namreč le eden od stebrov uporabe evropskih mehanizmov za financiranje obnove po povodnji.

Sanacijo škode po poplavah bo lahko financiral tudi podjetniški sklad

Slovenski podjetniški sklad, ki je sredstva pridobil za omilitev posledic energetske krize, bo lahko skladno z današnjim sklepom vlade ta namenil tudi za odpravo posledic po poplavah v gospodarstvu. Namensko premoženje sklada je vlada že julija povečala za skupaj 20 milijonov evrov v tem in prihodnjem letu.

Ko so Slovenijo na začetku avgusta doletele katastrofalne razmere zaradi obilnega deževja in so poplave prizadele tudi podjetja, so bili pripravljeni intervencijski ukrepi, sprejeti z novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, so po tokratni seji spomnili na vladi.

Novela opredeljuje, da se lahko sredstva, omenjena v zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, namenijo tudi za ohranjanje likvidnostni v gospodarstvu po poplavah v letu 2023 v gospodarstvu.

Vlada bo tako podpisala dodatek k pogodbi, ki bo omogočal dodatni namen uporabe sredstev, in sicer bo Slovenski podjetniški sklad lahko že zagotovljena sredstva namenil tudi za likvidnostne ukrepe za odpravo posledic po poplavah.

Že julija je vlada na podlagi zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize sprejela sklep, s katerim je povečala namensko premoženje Slovenskega podjetniškega sklada, in sicer z 10 milijoni letos in 10 milijoni evrov prihodnje leto.