Spominski park Teharje stoji na mestu nekdanjega taborišča. Foto: BoBo
Spominski park Teharje stoji na mestu nekdanjega taborišča. Foto: BoBo

Po mnenju Lipovška so neurejena grobišča temna stran naše medvojne in povojne zgodovine. "Je pa še druga, svetlejša stran, ki se je kljub vsem oviram uresničevala v prizadevanju, da bi stopili v luč in bi skupaj s civiliziranimi narodi Evrope, ki so v večji meri poskrbeli za zdravljenje ran in posledic druge svetovne vojne, približali temeljni civilizacijski normi, ki pokojnim daje pravico do imena in do groba," je dejal Lipovšek in dodal, da družba, ki zanika ali ima neurejeno preteklost, tudi nima zdrave, rodovitne in ustvarjalne sedanjosti.

Dejal je tudi, da je za trajen in resničen mir ter prihodnost našega naroda nujno potrebna sprava s preteklostjo, saj ne moremo graditi varne in srečne sedanjosti in prihodnosti, ne da bi poskrbeli za resnično spravo s preteklostjo. "Sprava je mogoča le, če smo pripravljeni odpuščati. Odpuščanje pa je možno le takrat, če smo pripravljeni priznati resnico, pa če je še tako boleča, težka in obremenjujoča."

Vsak je postavljen pred izbiro med dobrim in zlim
Glavna tajnica Nove slovenske zaveze Judita Treven pa je dejala, da je dogajanje in trpljenje ljudi na tem kraju v tistem usodnem času presegalo čas in prostor. Dodala je tudi, da smo vsi, vsak v svojem času, postavljeni pred izbiro med dobrim in zlom. Vojni čas pa je to izbiro izostril do konca.

V barake nekdanjega nemškega vadbenega centra na Teharjah so po končani vojni maja 1945 začasno namestili zajete domobrance, vojake, civiliste, žene in otroke, ki so jih zavezniki skupaj z ubežniki in begunci iz Hrvaške in Srbije zaustavili na Koroškem in jih potem izročili novi partizanski oblasti.

Večino njih so brez sodbe pobili - delno v bližini taborišča v Bukovžlaku ali v bližji okolici Celja, še več pa so jih od tam odpeljali v smrt v Hudo Jamo pri Laškem, v rudniške rove Hrastnika ali Pečovnika. Po ocenah je šlo skupaj za okoli 5.000 ljudi, ki jih je povojna oblast brez sojenja usmrtila mesec ali dva po koncu druge svetovne vojne v Evropi. Na mestu nekdanjega taborišča so zgradili spominski park Teharje, posvečen vsem umrlim in od tam v smrt odpeljanim. Odprli so ga oktobra 2004.