Neizplačilo plačila za delo, nezakonito sklepanje pogodb, kršitve ob prenehanju delovnega razmerja ter pri varstvu posameznih kategorij delavcev so kršitve, ki so opredeljene kot kazniva dejanja in se kaznujejo z zaporno kaznijo. A po letu dni od sprejema nove zakonodaje delovni inšpektorji ugotavljajo, da se število kršitev narašča - zdi se kot, da so nepošteni delodajalci vedno korak pred zakonodajo.

Zamiki izplačila plače in regresa, izplačilo plače v gotovini in sklicevanje na nelikvidnost, izplačevanje plače v več delih, izogibanje oddaje REK obrazcev - to so najpogostejše kršitve. Vedno več je kršitev glede vodenja evidenc delovnega časa.

Damjan Mašera pojasnjuje ugotovitve inšpektorjev, da delodajalci vodijo prirejene evidence, pisane za nazaj ali celo dvojne evidence, ko so ene namenjene za inšpekcijsko preverjene, druge pa za obračunavanje plačil.

Nadure, ki niso izplačane
V nekaterih podjetjih delajo v prerazporejenem delovnem času skozi celo leto. To pomeni, da so celo leto vsak teden najmanj 56 ur na delovnem mestu - ob koncu leta pa delodajalec ugotovi, da nadur ne more izplačati.

Te se prenašajo in delojemalci imajo po 500 nadur. Dokazovanje je skorajda nemogoče, saj je na plačilnih listih delo prikazano v dovoljenem obsegu, presežki so skriti v potnih stroških.

A to še ni vse, pravi predstavnica sindikata SKEI Lidija Jerkič. "Še ena težava je s tem delovnim časom, navadno se odreja tik pred zdajci. Tako je v petek popoldne odrejeno, da je treba opravljati nadure v soboto. In ni sile, ki bi ljudem preprečila opravljanje takega dela - ne zato, ker to hočejo, ampak ker se bojijo, kaj se bo zgodilo, če v soboto ne pridejo."

Ob tem je pomembno, da se o kršitvah spregovori na glas - da jih delavci prijavljajo in da je odziv odgovornih hiter ter učinkovit.