Vlada se v izhodiščih reformnega programa drži tudi socialnega sporazuma 2015-2016, ki je bil sprejet na začetku februarja. Foto: BoBo
Vlada se v izhodiščih reformnega programa drži tudi socialnega sporazuma 2015-2016, ki je bil sprejet na začetku februarja. Foto: BoBo

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar je po seji sveta posebej izpostavil, da so socialni partnerji v nasprotju s preteklimi leti zdaj vključeni v proces nastajanja končnega besedila Nacionalnega reformnega programa (NRP). Socialni partnerji morajo svoje predloge ciljev in ukrepov v NRP-ju pripraviti do 20. marca.

V zvezi z ugotovitvami delodajalcev in sindikatov, da je dokument nedodelan in presplošen, je dejal, da je tako prav, ker so želeli v nastajanje končnega besedila vključiti tudi njihove predstavnike. Pojavile so se sicer že tudi nekatere vsebinske kritike, zlasti delojemalcev, ki osnutku NRP-ja očitajo vztrajanje pri varčevalni politiki. "To je že debata o vsebini, treba je počakati na končno besedilo NPR-ja in na tej podlagi opraviti razpravo," je sklenil Pogačar.

NRP skupaj s programom stabilnosti predstavlja del cikla tesnejšega usklajevanja ekonomskih in javnofinančnih politik ter strukturnih reform članic EU-ja, t. i. evropskega semestra. Dokumenta, ki bosta podlaga za sprejem in izvajanje ukrepov ekonomske politike do leta 2019, mora vlada v Bruselj poslati prihodnji mesec.

Nezadovoljstvo že pred sejo
Tako delodajalci kot sindikati so bili že pred sejo precej nezadovoljni s predlogom reformnega programa, ki je po njihovem mnenju neprimeren za obravnavo.

"Menimo, da je ta osnutek neprimeren za razpravo, ker je tako nepopoln, nedodelan, nezavezujoč," je menil predsednik gospodarske zbornice Samo Hribar Milič, ki se boji, da gre za še enega v vrsti dokumentov, ki jih Slovenija pripravi, potem pa ne uresničuje.

"O tem osnutku si sploh ne morem ustvariti mnenja, ker nekaj tako splošnega, tako prepisanega iz tega, kar smo se že dogovarjali, v skrajšani obliki ne pove ničesar," pa je bil oster predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen, ki si ni znal predstavljati, o čem bodo sploh razpravljali, razen o tem, da bo država prodala banke, kar naj bi bilo vendarle zapisano zelo jasno. "Ali je to samo akt za Evropo, ki sme videti nekaj, ne pa nekaj drugega?" se je še vprašal sindikalist.

"Tudi osnutki morajo imeti neko usmeritev in se opredeljevati do ključnih vprašanj, v tem osnutku pa ti osnovni cilji niso opredeljeni," se je z njim strinjal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.

Primanjkljaj pod tri odstotke BDP-ja
Vlada v osnutku reformnega programa na področju proračunske strategije načrtuje znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Cilj je tudi stabilizacija dolga. Za dolgoročno vzdržnost javnih financ naj bi omejili naraščanje izdatkov zaradi staranja prebivalstva, vzpostavili sistem dolgotrajne oskrbe in začeli zdravstveno reformo.

Na trgu dela naj bi izboljšali položaj mladih, povečali stopnjo zaposlenosti starejših delavcev, izboljšali učinkovitost ukrepov za dolgotrajno brezposelne s poudarkom na starejših in nizko izobraženih ter izdelali mehanizem za napovedovanje potreb po zaposlovanju. Še naprej se bodo spopadali s sivo ekonomijo in ukvarjali s plačno politiko.

Vzdržnejši bančni sektor
V okviru bančnega sistema želi vlada zagotoviti, da bančni sektor postane dolgoročno vzdržen in bo torej sposoben obstati na trgu brez pomoči države. Hkrati bi rada povečala dobičkonosnost bank.

Prav tako so predvideni ukrepi za prestrukturiranje podjetij, med drugim vzpostavitev enotnih načel in učinkovite enote za koordinacijo prestrukturiranja, evalvacija insolvenčne zakonodaje ter zniževanje sodnih zaostankov. Obeta se nova strategija upravljanja slabe banke.

Devet prednostnih projektov
V reformnem programu pa naj bi bilo vključenih tudi devet za vlado prednostnih projektov, kot so celovita prenova stavb, poenostavitev sistema javnih naročil in vzpostavitev agencije za javna naročila, zelena proračunska in davčna reforma, združitev upravljanja in vodenja IKT-ja javne uprave, uvedba davčnih blagajn, vse na enem mestu (VEM), sistem kriznega upravljanja in vodenja, sistemsko razdolževanje in koordinacija prestrukturiranja, spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije ter deregulacija poklicev.