Učni načrti morda niso prenatrpani, so pa v njih pogosto stvari, ki bolj sodijo v enciklopedije, zato se je skupina strokovnjakov posvetila preučevanju snovi, da bi ugotovila, kaj je potrebno in kaj ne, poroča Tadeja Anžlovar za TV Dnevnik in ugotavlja, da se petošolci ne počutijo preobremenjeni.

Janez Justin s pedagoškega inštituta je pojasnil, da so se za krčenje odločili zato, "da poglobimo vedenja na najbolj pomembnih izsekih v posameznih disciplinah". Učne načrte so tudi uredili in poenotili. Tako bodo nekatere snovi po novem izbirne. Justin pričakuje, da bodo šolarji manj obremenjeni. "Gotovo, da bodo manj spominsko obremenjeni, če hočete, bodo pa bolje razumeli temeljna načela discipline pri nekem predmetu," je prepričan Justin.

Profesorica angleščine Jožica Frigelj pa je Anžlovarjevi pojasnila, da si želi predvsem več izkušenjskega učenja: "Mi moramo učence pripraviti na življenje in to se s kopičenjem podatkov ne da uspešno opraviti." Spremembe mora zdaj potrditi strokovni svet za splošno izobraževanje, tako da naj bi se posodobljeni učni načrti začeli uporabljati jeseni prihodnje leto, še poroča Anžlovarja.

S tem se sicer uresničuje napoved ministra za šolstvo Igorja Lukšiča o zmanjšanju snovi v osnovnih šolah za petino. Minister, ki ima zamisel o zmanjšanju snovi za svoj politični cilj, je že februarja imenoval skupino strokovnjakov pod vodstvom Justina in jo pooblastil, naj se poskuša dokopati do odgovora na vprašanje, katera so tista temeljna znanja, ki sodijo v osnovno izobrazbo, in kaj je odveč.