Zadnji dogodki glede prepovedi nekaterih praporščakov na državni proslavi, preimenovanje vojašnice Franca Rozmana - Staneta in tudi nekatere izjave ob nedeljski počastitvi 70. obletnice prve vaške straže poglabljajo tudi ideološki spor, celo v koaliciji in na splošno v družbi.

Tudi državna proslava z neudeležbo praporščakov NOB-ja po njenem mnenju spodbuja ideološke delitve: "Moteča naj bi bila rdeča zvezda na praporu. V tem primeru deluje vlada protizakonito, saj je zveza združenj borcev priložila statut, v katerem je zapisano, kakšne simbole imajo, in so se registrirali."

Pravi, da ne razume povsem izjave Ivana Omana, nekdaj člana predsedstva Slovenije, ko je v nedeljo govoril o dveh slovenskih vojskah, prosovjetski, ki "je triumfirala leta 1945, druga, ki si je prizadevala za demokratično Slovenijo, je izgubila vojno, je pa zmagala 45 let zatem na cvetno nedeljo 1990 z volitvami, ko smo dobili demokratično Slovenijo". "To je res, povod za vaške straže je bilo partizansko nasilje nad civilnim prebivalstvom. Ampak vaške straže pod imenom protikomunistična milica kot pomožno obliko boja proti partizanom je legaliziral italijanski okupator. Domobransko vojsko pa je opremil nemški okupator, jo obul oblekel in oborožil," pravi Hribarjeva.

In če se ob Spomenki Hribar pogosto omeni njena pobudo za narodno spravo, se strinja, da smo v zadnjem času dlje od sprave kot kadar koli. "Vsekakor. Tukaj ima glavni del desnica, ki neti te spore, tudi levica še ni počistila s preteklostjo, predvsem pa bi se morala država kot država opravičiti za povojne poboje in za krivice v prejšnjem sistemu. Tega ni storila, in to je humus, kjer se hrani sovraštvo v naši družbi."

Tanja Gobec, Odmevi