Mikola je postal v. d. direktorja novoustanovljenega centra, za MMC pa je povedal, da so se vsi muzeji in inštituti novejše zgodovine do zdaj ukvarjali le s fašizmom in nacizmom, nihče pa ni zbral niti enega pričevanja o komunističnem nasilju med 2. svetovno vojno in po njej.

Kot so zapisali v ustanovnem statutu, ki so ga sprejeli med prvomajskimi prazniki, je namen inštituta proučevanje kršenja temeljnih človekovih pravic, ki so jih povzročili totalitarni sistemi, s čimer naj bi bil omogočen temelj za popravo krivic in skladen razvoj države.

O tem, da slovenska zgodovina zaostaja pri proučevanju komunizma, pa ima drugačno mnenje zgodovinar Aleš Gabrič, ki je za MMC povedal, da so na srečanjih tuji zgodovinarji velikokrat začudeni, koliko sistematično zbranih podatkov in opredeljenih dejstev o povojnem času premore raziskovalna dejavnost na Slovenskem.

Po Gabričevem mnenju je novi center zasnovan preveč ozko, saj je pri proučevanju totalitarizmov treba delati primerjalno, le izvajanje terorja pa tudi ni zadosten razlog, da politični sistem sploh poimenujemo totalitaristični. Dodal je, da je vsak novi inštitut dobrodošel, a utemeljitev vlade nakazuje na to, da je bil študijski center ustanovljen na hitro in brez predpriprav.

Proučevanje komunizma poimenovano "narodna sprava"?
O samem imenu - Študijski center za narodno spravo - imata pomisleke tako Gabrič kot tudi zgodovinar Božo Repe. Repe je za MMC povedal, da gre vsekakor za zlorabo imena narodna sprava, Gabrič pa meni, da je to politično imenovanje, saj se zgodovina ukvarja z dejstvi, narodna sprava pa ima za vsakega človeka svoj pomen.

Sektor za popravo krivic na ministrstvu ostaja
Na ministrstvu za pravosodje že dalj časa deluje sektor za popravo krivic in narodno spravo, v katerem so svoja raziskovanja opravljali zgodovinarji in pravniki. Sektor bo po besedah Mikole še vedno obstajal, a bodo v njem delovali le pravniki, ki bodo ministru pomagali pripraviti zakon o popravi krivic.

"Zgodovinarji s svojim raziskovalnim delom ne sodijo v upravni sistem, zato smo ustanovili samostojni študijski center, v katerem bo za zdaj zaposlenih le šest zgodovinarjev, ki so do zdaj sodelovali v sektorju ministrstva," je pojasnil Mikola, ki je do zdaj vodil sektor za popravo krivic na ministrstvu za pravosodje.

Med nalogami tudi priprava učnih gradiv
Naloge študijskega centra med drugim obsegajo evidentiranje ustnih, pisnih in materialnih zgodovinskih virov, zbiranje podatkov, dokumentiranje ustnih izpovedi vseh prizadetih, posredovanje informacij zainteresiranim, dejavno sodelovanje z drugimi ustanovami in sodelovanje pri pripravi učnih gradiv.

Prav tako naj bi zavod sodeloval z vladno komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Člana strokovnega sveta novega centra pa sta postala tudi Jože Dežman in Tamara Griesser Pečar.

"Neraziskanost preprečevala narodno spravo"
Tiskovna predstavnica vlade pa je za MMC povedala, da država še ni omogočila učinkovitega varstva temeljne človekove pravice do groba ljudem, ki so izginili v prikritih grobiščih med in po 2. svetovni vojni. Prav tako omenjene kršitve še vedno niso ustrezno zgodovinsko raziskane, kar naj bi več kot pol stoletja hromilo in zaviralo skladen civilizacijski razvoj Slovenije, preprečevalo narodno spravo, med Slovence pa vnašalo ideološko diferenciranje, kulturni boj in neenakost.

"Posledice izvajanja totalitarnih ukrepov, ki so temeljili na odprti ali prikriti diskriminaciji, ostajajo v veliki meri še vedno zgodovinsko nepojasnjene, zlasti pa Republika Slovenija še vedno ni začela izvajanja preventivnih vzgojno-izobraževalnih programov, katerih namen je ne le ozaveščati prebivalce Slovenije o zavrženosti preteklih totalitarnih sistemov, temveč preprečevati možnost vzpostavitve novih oblik totalitarizma," so še sporočili iz vlade.

Novi center zasnovan širše od sektorja za popravo krivic
Pri tem naj ne bi bila izključena tudi možnost ukinitve sektorja za popravo krivic, od katerega se novi center razlikuje v širši zasnovi.

A. S. / B. K.