V Bistri je razstavljenih 17 nekdanjih Titovih vozil. Foto: TMS/Neža Renko
V Bistri je razstavljenih 17 nekdanjih Titovih vozil. Foto: TMS/Neža Renko
Cadilac letnik 1946, pred razpadom SFRJ je bil last spominskega centra Josipa Broza - Tita (zdaj Muzej jugoslovanske zgodovine). Foto: TMS/Jaka Blasutto

Priloga G nasledstvenega sporazuma ureja delitev zasebnega premoženja in pridobljenih pravic. Nanaša se na zasebno premoženje državljanov in pravnih oseb ter zavezuje države naslednice, da ga varujejo v skladu z določbami nasledstvenega sporazuma. Slovenija, ki sicer zagovarja in zahteva pravno zaščito vseh premoženjskih pravic, pa ne razpolaga z vrednostjo tega premoženja oziroma s pravicami.

Premoženje fizičnih in pravnih oseb na področju nekdanje SFRJ se rešuje zgolj na sodiščih.
Rolls Royce Silver Wraith letnik 1954 je bil pred razpadom SFRJ last spominskega centra Josipa Broza Tita (zdaj Muzej jugoslovanske zgodovine). Foto: TMS/Jaka Blasutto
Cadilac Sedan De Luxe letnik 1976 je bil nekoč v lasti jugoslovanske skupščine. Foto: TMS/Jaka Blasutto

Obisk slovenske vladne delegacije v Srbiji, kjer je potekala skupna seja srbske in slovenske vlade, so popestrile srbske ideje o vrnitvi srbskega premoženja, ki naj bi bilo v Sloveniji. Srbski premier Aleksandar Vučić je na tiskovni konferenci, sicer nekoliko nerodno, pojasnil, da med Srbijo in Slovenijo ni nerešenih vprašanj, razen malenkosti, kot sta vrnitev nekaterih avtomobilov predsednika SFRJ Josipa Broza - Tita, ki so razstavljeni v Tehničnem muzeju v Bistri, Srbiji, kot tudi "vile na Bledu“. Slovenija pa naj bi po Vučićevih besedah želela vrnitev "umetnin“.

Odprta vprašanja med Slovenijo in Srbijo, ki jih je razkril srbski premier, so seveda odmevala v javnosti. Titovi avtomobili, ki so razstavljeni v Tehničnem muzeju Bistra (TMS), so večinoma res pripadali srbskima muzejema (Muzej istorije Jugoslavije (prej Memorialni centar JBT in Vojni muzej Kalemegdan), ki sta vozila posodila TMS-ju sredi 80. let.

Bolj nejasno je bilo, kaj je srbski premier mislil z "vilo na Bledu". V medijih so se pojavile špekulacije, da si Srbija morda želi nekdanjo Titovo predsedniško rezidenco Vilo Bled. V preteklosti je bilo, kar se tiče Srbije, sicer bolj aktualno Brdo pri Kranju, ki so se ga ponovno želeli polastiti pripadniki nekdanje jugoslovanske dinastije Karadžordževićev.

Prvi srbski odziv na slovenske zahteve
Visoka predstavnica Slovenije za sukcesijo Ana Polak Petrič ob tem poudarja, da ni popolnoma jasno, o čem je, kar se tiče odprtih vprašanj med Slovenijo in Srbijo, srbski premier Vučić sploh govoril. Slovenija je res lani predala Srbiji seznam 313 del, za katere meni, da gre za kulturno dediščino, ki naj bi jo vrnili v Slovenijo. Na seznamu so umetnine, ki so bile v nekdanjih zveznih inštitucijah in muzejih v Srbiji. Vendar, kot pravi visoka predstavnica za nasledstvo, vse do zadnje skupne seje vlade od Srbije ni bilo nobenega resnega odziva.

"Slovenija glede nepremičnin na slovenskem ozemlju ni prejela nobenih zahtevkov od Srbije ali katere druge države naslednice. Po sporazumu o vprašanjih nasledstva vse nepremičnine federacije ostanejo, kjer so. Razen, če gre za neko zasebno premoženje, ki bi spadalo v prilogo G nasledstvenega sporazuma, vendar v tem primeru ne gre za nobeno nepremičnino v Sloveniji," je za MMC povedala Polak Petričeva.

Prav tako ni jasno, ali je Vučič z omenjanjem "vile na Bledu" mislil na nekdanjo Titovo rezidenco, ki je bila in je še protokolarni objekt. "Na Bledu sta res dve vili, za kateri je bil izkazan interes poizvedovanja mesta Beograd in nekdanje avtonomne pokrajine Vojvodine glede lastništva. Vendar to ni bil zahtevek, temveč zgolj poizvedovanje o lastništvu teh dveh vil, kar ni nasledstvena zgodba. Glede Titovih avtomobilov in vile na Bledu nismo dobili nobenih uradnih zahtevkov od Srbije ali katere druge države naslednice," pojasnjuje Polak Petričeva in poudarja, da nasledstveni sporazum tudi predvideva, da premično premoženje nekdanje SFRJ, ki je bilo ob osamosvojitvi oz. ob razpadu SFRJ na ozemlju določene naslednice, ostane tam, kjer je bilo. Edina izjema so predmeti, ki predstavljajo kulturno dediščino posamezne nekdanje republike SFRJ. V okviru tega je Slovenija zahtevala omenjenih 313 umetniških del in arheoloških artefaktov.

"Srbija tudi ni nikdar izkazovala, da so avtomobili njihova kulturna dediščina oz. ni tega zahtevala. Glede tega nismo dobili nobenega uradnega zahtevka. Srbi trdijo, da so bili ti avtomobili posojeni slovenskemu tehničnemu muzeju in da niso bili pravočasno vrnjeni že v času Jugoslavije," dodaja. Avtomobili so bili slovenskemu tehničnemu muzeju posojeni v drugi polovici 80. let za petletno obdobje. Vmes je prišlo do kolapsa nekdanje skupne države. Titovi avtomobili pa so bili ob razpadu SFRJ-ja zato še vedno legalno v Sloveniji in nasledstveni sporazum določa, da avtomobili, kot premična dediščina, ostanejo, kjer so. "Če kdo misli, da je bila pogodba kršena, ima na voljo sodne postopke," še pojasnjuje Polak Petričeva.

Pri umetniških delih, ki jih še zahteva Slovenija, gre za nekdanjo državno lastnino. Za reševanje zahtevkov glede vrnitve zasebne lastnine 'pa so pristojna sodišča. Ti postopki, ki sodijo v t. i. prilogo G nasledstvenega sporazuma, pa so precej bolj zapleteni in tudi obsežni. Slovenska podjetja vodijo v Srbiji številne postopke, saj se ne morejo vpisati kot lastniki nepremičnin. Največ odprtih postopkov glede zasebnih nepremičnin je sicer med Srbijo, Hrvaško in BiH. Tako, denimo, obstaja odrto vprašanje za več kot 80.000 nepremičnin na Hrvaškem, ki so bile v lasti srbskih pravnih in fizičnih oseb.

Kaj je Slovenija dobila in kaj si še želi?
Po navedbah vladnega urada za komuniciranje (Ukom) je Slovenija lani poslala Srbiji seznam 313 predmetov slovenske premične kulturne dediščine, med katerimi so likovna dela slovenskih avtorjev Božidarja Jakca, Matije Jame, Riharda Jakopiča, Lajčija Pandurja, Nikolaja Omerze, Ivane Kobilica ... Poleg tega so na seznamu še negovska čelada z začetka 4. st. pr. n. št., poštna kočija, ostanki letala Edvarda Rusjana Eda V ter izvirniki slovenskih filmov Kekec, Na svoji zemlji, Jara gospoda in nekateri drugi filmi.

Pogajanja za delitev umetnin so se začela leta 2002, prve predaje so bile opravljene leto zatem. Slovenija je doslej prevzela že 200 umetniških del uglednih slovenskih avtorjev. V sodelovanju visoke predstavnice RS za nasledstvo, Ministrstva za zunanje zadeve in Narodne galerije je bila med majem in oktobrom 2015 v Narodni galeriji na ogled razstava Vrnitev ambasadorjev umetnosti. Razstava 68 izbranih umetniških del 34 slovenskih avtorjev, ki so nekoč krasila diplomatska in konzularna predstavništva nekdanje SFRJ v tujini, je rezultat večletnih prizadevanj za vrnitev tega dela kulturne dediščine,“ pojasnjujejo na Ukomu.

200 milijonov finančnega premoženja
Naslednice nekdanje SFRJ so se v skladu s t. i. prilogo C tudi dogovorile, da razdelijo vsa razpoložljiva finančna sredstva, ki jih je SFRJ oziroma Narodna banka Jugoslavije imela v tujini (devizna gotovina, zlato, devizni depoziti pri bankah v tujini, vrednostni papirji ...). Sloveniji je bil tako že vrnjen pripadajoči del finančnega premoženja, ki je ocenjeno na 200 milijonov evrov. „Skladno s Prilogo C sporazuma države naslednice pričakujejo še razdelitev sredstev deviznih depozitov nekdanje NBJ pri bankah oziroma podružnicah v tujini, tako je še letos pričakovati razdelitev sredstev iz naslova zaključka likvidacijskega postopka agencij Jugobanke in Beogradske banke v New Yorku,“ pa o prihodnjih postopkih pravijo na zunanjem ministrstvu.

Delitev predstavništev nekdanje SFRJ
Države z območja nekdanje Jugoslavije so si razdelile tudi večino objektov nekdanje skupne države po svetu, od katerih jih Sloveniji pripada štirinajst odstotkov. Iz naslova nasledstva je bilo Sloveniji do zdaj dodeljenih deset nepremičnin. Od Srbije je prevzela štiri nepremičnine, in sicer veleposlaništvo SFRJ v Washingtonu, ki se uporablja za prostore veleposlaništva in rezidence Slovenije v ZDA, generalni konzulat SFRJ v Celovcu, ki ga Slovenija uporablja za prostore generalnega konzulata in rezidenco generalnega konzula, ter generalni konzulat SFRJ v Milanu, ki je prazen in v slabem stanju. Slovenija ga namerava po koncu postopkov prenosa lastništva prodati. Postopki prenosa lastništva so v teku tudi za nekdanjo rezidenco SFRJ v Rimu.

Letos je Slovenija tudi že prevzela dve nepremičnini v Braziliji. Štiri objekte v Afriki (Rabat/Maroko, Bamako/Mali in dve nepremičnini v Dar es Salaamu/Tanzanija) pa pravkar prevzema.

Države naslednice so na nedavnem zasedanju na Brdu pri Kranju že določile nadaljnje korake v procesu skupne prodaje nepremičnin v Bonnu, Bernu, New Yorku in Tokiu. Prav tako so sprejele konkretne odločitve za začetek postopka fizične delitve večjih kompleksov nekdanje SFRJ v Brasilii, Moskvi in New Delhiju ter začele razpravo o nepremičninah nekdanje SFRJ, ki še niso zajete v prilogi B Sporazuma o nasledstvu.

Priloga G nasledstvenega sporazuma ureja delitev zasebnega premoženja in pridobljenih pravic. Nanaša se na zasebno premoženje državljanov in pravnih oseb ter zavezuje države naslednice, da ga varujejo v skladu z določbami nasledstvenega sporazuma. Slovenija, ki sicer zagovarja in zahteva pravno zaščito vseh premoženjskih pravic, pa ne razpolaga z vrednostjo tega premoženja oziroma s pravicami.

Premoženje fizičnih in pravnih oseb na področju nekdanje SFRJ se rešuje zgolj na sodiščih.