"Iz davkarije se ne dela norca, še manj pa se ji grozi," je izpostavil Steinbuch. V tem trenutku je zaupanje v pravno državo in pravosodje tako nizko, da ljudje verjamejo, da lahko počnejo, kar hočejo, pa se jim ne bo zgodilo nič, je poudaril Steinbuch. Po njegovem mnenju se je začelo pri gradnji infrastrukture.
Slovenska politika je bipolarna, pripadniki ene opcije so namreč prepričani, da »njihovi« niso nič krivi, in zato ne more biti soglasja, je ocenil Steinbuch. V 20 letih smo živeli zelo dobro, ampak kot civilna družba smo povsem zaspali, je dejal in kot primer navedel Teš 6, za katerega bo šlo 1,3 milijarde evrov, pa ni bilo nobenega referenduma ali upora. Imeli pa smo škandale že za precej manjše zneske.
Analitik Laris Gaiser pa meni, da bi nam naš socialni sistem moral omogočati, da bi vsi živeli v nekem miru in dostojanstvu. "Ne želim več živeti v državi, ki deluje po nekem klanskem mafijskem sistemu," je dejal. V Sloveniji vidi težavo v hermetično zaprtem političnem prostoru, ki ne pripušča novih prišlekov, kar povzroča napetosti in nevarnosti.
Tine Kračun pa je prepričan, da v slovenski družbi primanjkuje občutka za odgovornost, prihodnost pa vidi v majhnih podjetjih, in ne v polpretekli zgodovini.
Čander: Sodniki so si tudi sami krivi
Mitja Čander, direktor EPK-ja, ocenjuje, da si je slovensko sodstvo samo nakopalo nezaupanje, saj v 20 letih tranzicije ni bilo zaključka nobenega pomembnega primera. Politik zato zlahka reče, da je neki proces proti njemu političen, saj do zdaj še noben odmeven primer ni bil kredibilno izpeljan do konca, je dodal.
Podjetnik Franci Pliberšek je zatrdil, da bi morali v Sloveniji bolj nagrajevati tiste, ki delajo več in bolje in jih tudi manj obdavčiti, tudi v javnem sektorju.
Izgubljeno desetletje Slovenije
Slovenija se je ujela v vrtinec, v katerem se še najbolj znajdejo tisti, ki so utrujeni in zato delujejo po enakih vzorcih že vsa leta. Zadnje desetletje nekateri govorijo o izgubljenem desetletju, da Slovenija caplja na mestu, v primerjavi z drugimi razvitimi državami zahodne Evrope pa se razkorak le še veča.

Izčrpana je upravljavska elita
Zato bi memorandum za odgovorno prihodnost, ki so ga podpisali intelektualci, podjetniki in kulturniki mlajše generacije, lahko razumeli kot glas, da Slovenija še zdaleč ni izčrpana in brez idej. Izčrpana je upravljavska elita, ki nima nikakršnih zamisli, kako pognati slovenski voz naprej.

Gre za izčrpano gospodarsko in politično elito, ki ne prepusti novih in svežih idej ter ljudi na odločevalska mesta, saj bi bil s tem ogrožen njen obstoj.