Za izhodišče bi postavila maksimalne pogoje, ne minimalnih, je o točkah, ki bi jih sama vključila v arbitražni sporazum, dejala Ljudmila Novak. Foto: MMC RTV SLO
Za izhodišče bi postavila maksimalne pogoje, ne minimalnih, je o točkah, ki bi jih sama vključila v arbitražni sporazum, dejala Ljudmila Novak. Foto: MMC RTV SLO

Slovenija stik že ima, saj ga je imela tudi 25. junija 1991, zato se o tem sploh ne bi pogajala. Vse, kar je Slovenija po tem datumu izgubljala zaradi agresivnosti sosedov, bi najprej zahtevala nazaj.

Ljudmila Novak

EU seveda želi, da Hrvaška čim prej postane članica, in je pozdravila sporazum, ki sta ga podpisala oba premierja. V samo vsebino pa se zagotovo niso spuščali. Kaj pa naj reče EU, če sta se oba premierja strinjala z dogovorom?

Ljudmila Novak
Ljudmila Novak za MMC o reševanju mejnega spora

"Najprej je treba določiti mejo na kopnem, ki so jo sosedje pod 'prometno' pretvezo prestavili na naše ozemlje. Ko bomo izhodiščno točko premaknili tja, kjer je nekoč bila, bo lahko meja na morju povsem drugačna. Tudi Savudrija je prej spadala v piranski kataster," je v MMC-jevi spletni klepetalnici stališča NSi-ja predstavila Novakova.

Pahor je soliral, Janša se je posvetoval
NSi arbitražnemu sporazumu ne nasprotuje "zaradi principa, ampak iz prepričanja, da je za Slovenijo izid negotov", je pojasnila. V NSi-ju zato menijo, da potrebujemo nov sporazum, ki bo politično in pravno usklajen tudi v Sloveniji. Premierju Borutu Pahorju očitajo, da se pred podpisom sporazuma ni posvetoval z vsemi političnimi strankami, kar je, po besedah Novakove, Janša ob sporazumu Janša-Sanader storil.

Kaj konkretno bi moral vsebovati morebiten "nov" sporazum, Ljudmila Novak ni povedala, dejala pa je, da ne bi smel "vzbujati dvomov", temveč bi moral biti "notranje usklajen in dogovorjen".

Stik imamo, o tem se ni treba pogajati
Novakova je zatrdila, da Slovenija stik z morjem že ima, saj ga je imela tudi 25. junija 1991. "Zato se o tem sploh ne bi pogajala," je dejala, od Hrvaške pa bi zahtevala nazaj vse, kar je Slovenija po tem datumu "izgubljala zaradi agresivnosti sosedov".

Napake sporazuma ...
V NSi-ju sicer arbitraži kot načinu reševanja spora ne nasprotujejo, nasprotujejo le "vsebini sporazuma". Novakova je opozorila, da je pripravljen premalo strokovno, da ne upošteva dvoumnosti in da si ga veliko strokovnjakov ter oba premierja razlagajo vsak po svoje.

Z vami bodo klepetali tudi preostali udeleženci referendumske kampanje.
Klepetali ste že z Zmagom Jelinčičem in Radovanom Žerjavom.

MMC klepetalnice in preostale referendumske vsebine načrtuje, pripravlja, oblikuje in objavlja skladno s pravili RTV SLO o izrabi predreferendumskega programskega časa.

... in napake preteklosti
Novakova je prepričana, da je Slovenija v letih po osamosvojitvi "delala napako", ker ni dosledno izvajala suverenosti na vsem svojem ozemlju. Zaselke na levem bregu Dragonje je označila za sporne, Piranski zaliv pa nadzorovala le do sredinske črte. "Napako je naredila tudi sedaj, ko sporazuma ni vezala na to, da mora biti meja rešena pred vstopom v EU, zato bo lahko Hrvaška naprej zavlačevala in nas ovirala tam, kjer je nesporno slovensko ozemlje."

Na desni si lahko ogledate videointervju, v katerem Ljudmila Novak podrobneje pojasni pogled Evropske unije in stališča NSi-ja do načina reševanja mejnega vprašanja.

"Rezultat arbitraže ni jasen in je lahko usodno škodljiv za Slovenijo, predvsem Luko Koper," je dodala Ljudmila Novak.

Slovenija stik že ima, saj ga je imela tudi 25. junija 1991, zato se o tem sploh ne bi pogajala. Vse, kar je Slovenija po tem datumu izgubljala zaradi agresivnosti sosedov, bi najprej zahtevala nazaj.

Ljudmila Novak

EU seveda želi, da Hrvaška čim prej postane članica, in je pozdravila sporazum, ki sta ga podpisala oba premierja. V samo vsebino pa se zagotovo niso spuščali. Kaj pa naj reče EU, če sta se oba premierja strinjala z dogovorom?

Ljudmila Novak
Ljudmila Novak za MMC o reševanju mejnega spora