Slovenija

Poudarki

  • Mednarodni dan boja proti revščini
  • ZPM: Revščina se seli med zaposlene
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.4 od 53 glasov Ocenite to novico!
Stopnja tveganja revščine
Prikaz stopnje tveganja revščine po posameznih področjih države. Z rumeno je 11,9 ali manj. Oranžna (12,0-13,9), temneje oranžna (14,0-15,9), rdeča pa 16,0 ali več. Foto: Statistični urad
Revščina
Letošnji slogan Prehod od ponižanja in izločitve do vključevanja: Odprava revščine v vseh oblikah pa posebno pozornost namenja vključevanju revnih v procese odprave revščine. Foto: MDDSZ
       S programom socialne aktivacije želimo zagotoviti transparentno, usklajeno in celostno obravnavo oseb ter ustrezno povezavo vseh relevantnih institucij in obstoječih sistemov na tem področju.       
 Ministrstvo za delo
Tveganje revščine
Razporeditev po družbenih skupinah. Foto: Statistični urad
Nussdorfer
Nussdorferjeva poziva državo, da postavi človeka in njegovo blaginjo, predvsem pa njegovo dostojanstvo pred kapital in sprejme ukrepe, ki bodo vsem ljudem v stiski omogočili dostojno življenje. Foto: BoBo
VIDEO
V Sloveniji je bilo lani...

Dodaj v

"Stopnja tveganja revščine v Sloveniji prvič po koncu krize padla"

Načrti ministrstva za delo
17. oktober 2016 ob 16:30,
zadnji poseg: 17. oktober 2016 ob 17:49
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Trend stopnje tveganja revščine se letos prvič po koncu krize obrača v pozitivno smer, v smer zniževanja, sporoča ministrstvo za delo. Po podatkih statističnega urada je lani znašala 14,3 odstotka.

Stopnja tveganja revščine je po podatkih statističnega urada, objavljenih julija letos, v letu 2015 znašala 14,3 odstotka oz. 0,2 odstotne točke manj kot leto prej. Stopnja tveganja socialne izključenosti se je v tem obdobju znižala za 1,2 odstotne točke. Povprečni letni razpoložljivi dohodek gospodinjstev pa je bil lani za 492 evrov višji kot leta 2014, so zapisali na spletnih straneh ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vse to so poudarili ob tokratnem svetovnem dnevu boja proti revščini in pri tem predstavili nekaj svojih načrtov ter dozdajšnjih ukrepov.


Načrti ministrstva za delo

Ministrstvo je 19. septembra v javno razpravo posredovalo predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki se nanaša na omejitve dedovanja pri varstvenem dodatku in denarni socialni pomoči. Novela ukinja zaznambe na nepremičninah in ukinja vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru, ko ima posameznik oz. družina v lasti nepremičnino v vrednosti do 120.000 evrov. S predlaganimi spremembami želi ministrstvo razširiti krog upravičencev do varstvenega dodatka.

Vpliv zakonodaje na stopnjo revščine
Poleg pozitivnih ekonomskih in gospodarskih gibanj, ki so pripomogli k dvigu razpoložljivega dohodka ter tudi k znižanju stopnje brezposelnosti s povečanim odlivom v zaposlitev, so k pozitivnemu trendu znižanja stopnje revščine po oceni ministrstva zagotovo pripomogle tudi spremembe socialne zakonodaje, s katerimi so se dvignili socialni prejemki najbolj ogroženih skupin prebivalstva. S 1. januarjem so namreč odpravili varčevalne ukrepe pri denarnih socialnih pomočeh in pri varstvenih dodatkih. Zvišali so se otroški dodatki, več je državnih štipendij in subvencioniranih kosil, so navedli na ministrstvu.


Delo humanitarnih organizacij

K reševanju stisk veliko pripomorejo tudi humanitarne organizacije, ki dopolnjujejo javno socialno mrežo. S tem namenom ministrstvo prek sklada za materialno ogrožene zagotavlja pomoč v obliki hrane. Z nudenjem nefinančne pomoči najbolj ogroženim osebam v obliki hrane in osnovne materialne pomoči se pomembno prispeva k odpravi najhujših oblik revščine. Izvedbo razdeljevanja hrane izvajata partnerski organizaciji Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas.

Projekt "socialne aktivacije"
Poleg pasivne socialne politike po navedbah ministrstva posebno pozornost namenjajo usmeritvi v aktivacijo teh skupin prebivalstva z možnostjo zaposlitve, saj lahko k zmanjšanju revščine pomembno pripomorejo ukrepi na področju zaposlovanja in socialne aktivacije. Vlada je junija potrdila projekt socialne aktivacije, pri katerem gre za celovit pristop, ki naslavlja problematiko dolgotrajno brezposelnih oseb in problematiko dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči.

V obdobju do leta 2022 je predvidena vključitev 19.000 oseb. "S programom socialne aktivacije želimo zagotoviti transparentno, usklajeno in celostno obravnavo oseb ter ustrezno povezavo vseh relevantnih institucij in obstoječih sistemov na tem področju," so še zapisali na ministrstvu.

Socialna varnost, zdravje kot temeljni dobrini
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je ponovila svoje opozorilo državi, da morata socialna varnost in zdravje ostati temeljni dobrini. V sporočilu za javnost je zapisala, da družbeno razslojevanje vse hitreje vodi do družbenih praks, v katerih si nekateri zagotovijo hitrejši dostop do zdravstvenih storitev, drugi pa nimajo denarja za plačilo na primer dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zato so jim nekatere storitve po navedbah varuha nedosegljive.

"Skrbi dejstvo, da živi v naši državi čedalje več ljudi, ki so zaradi različnih osebnih okoliščin ostali brez obveznega zdravstvenega zavarovanja in jim zdravstveno oskrbo nudijo pro bono ambulante, v katerih prostovoljno delajo zdravniki in drugo osebje," je navedla.

Varuhinja poziva k razmisleku, ali bo naša prihodnost zaznamovana s prostovoljnimi ambulantami, dnevnimi centri in brezplačnimi obroki za reveže, humanitarnim zbiranjem za zdravljenje v tujini, za pomoč otrokom in družinam, ali pa bomo ostali socialna, solidarna družba, ki ji bo mar prav vsak posameznik.

ZPM: Revščina se seli med zaposlene
Tudi Zveza prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste-Polje je v sporočilu opozorila na še vedno nerešena vprašanja zagotavljanja dostojnega življenja družin in otrok v Sloveniji. "Revščina se vse bolj seli med zaposlene, prejemnike minimalnih dohodkov, poglablja pa se med tistimi, ki živijo v dolgotrajni revščini," so zapisali. Pojasnili so, da s pomočjo botrov pomagajo že več kot 4.800 otrokom in jim s tem omogočajo vsaj nekoliko enakovrednejše možnosti v primerjavi z vrstniki.

Mednarodni dan boja proti revščini
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1992 razglasila 17. oktober za mednarodni dan boja proti revščini, z namenom opozarjati na problematiko revščine v svetu in spodbuditi dejavnosti za njeno zniževanje. Slovenija se s projekti razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči pridružuje mednarodnim prizadevanjem za odpravo revščine in implementacijo ciljev trajnostnega razvoja.

Kako izračunajo stopnjo tveganja revščine
Podatek o stopnji tveganja revščine je relativen, kajti prag tveganja revščine ni fiksno določen, temveč ga izračunajo vsako leto posebej. Prag je odvisen od višine in porazdelitve dohodka med gospodinjstvi ter od števila in starosti članov vsakega gospodinjstva (odrasli, otroci), zajetih v raziskovanje. Določijo ga tako, da za vsa gospodinjstva najprej izračunajo njihov razpoložljivi dohodek na ekvivalentnega odraslega člana, ga pripišejo vsem članom gospodinjstva in nato vse osebe v vzorcu razvrstijo glede na višino tako pripisanega dohodka, pojasnjujejo na statističnem uradu. Pri določanju osebe na sredini porazdelitve upoštevajo uteži, s pomočjo katerih podatke o številu oseb v vzorcu preračunajo na celotno populacijo oseb v zasebnih gospodinjstvih v Sloveniji. Dohodek osebe na sredini te porazdelitve je mediana; vrednost v višini 60 odstotkov mediane pa se določi kot prag tveganja revščine. Po tem konceptu so revne vse osebe, ki živijo v gospodinjstvih, katerih dohodek na ekvivalentnega odraslega člana je nižji od izračunanega praga. Tako izračunana stopnja ni kazalnik absolutne revščine, temveč meri neenakost znotraj populacije. Ne pokaže torej, koliko oseb je dejansko revnih, temveč, koliko jih ima dohodek, ki je nižji od vrednosti praga, kako je dohodek porazdeljen med gospodinjstvi. Niso pa v tem podatku upoštevani gibanje cen, stanovanjske razmere, premoženje in drugi dejavniki, ki prav tako vplivajo na življenjski standard ljudi.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
firtoh
# 17.10.2016 ob 17:27
Nehajte se delati norca iz ljudi!Če je prag revščine 598 evrov,potem z 601 evri nisi revež.
Te tri evrske kovance,bi nalimal na kol in preko hrbta usekal vsakega,ki bi mi se prikazal s to statistiko.
Ogroženi
# 17.10.2016 ob 18:04
Vsak 17. Slovenec lahko Anji Kopač Mrak pogleda v oči.
Vsakemu 17. Slovencu Anja Kopač Mrak ne more.
Krimsky
# 17.10.2016 ob 17:29
Kako se je revščina spremenila v "tveganje revščine"?
~
Preprosto:

Revščina zveni preveč objektivno, "tveganje" pa vpelje pridih subjektivne 'krivde' posameznika: ni bil dovolj priden/pohleven v šoli, njegov življenjski slog je preveč tvegan (npr. kadi), še celo njegove spolne preference so nekam sumljive ...
Pozornost od družbe se tako spelje na 'tvegano' ravnanje posameznika, ki si bo pojutrišnjem že kar sam kriv za vse ... (in da ne bi slučajno kdo kaj vpletal tistih DUTB plač, ki nimajo blage veze s 'tveganim' ravnanjem posameznikov ) ...
gesan
# 17.10.2016 ob 17:48
Nussdorferjeva poziva državo, da postavi človeka in njegovo blaginjo, predvsem pa njegovo dostojanstvo pred kapital in sprejme ukrepe, ki bodo vsem ljudem v stiski omogočili dostojno življenje
........................................
........
Pa se je ona kdaj zares pogledala v špegln?
PICENG
# 17.10.2016 ob 17:37
Če pogledate zemljevid z območji tveganja, je ravno TRETJA OS tisti faktor, ki bi lahko spremenil stanje ravno v tej regiji!!
škratolin
# 17.10.2016 ob 18:13
Največja bedarija od vseh je to, da se Dolenjsko z gospodarsko močnim Novim mestom, tlači skupaj z prometno odrezano in gospodarsko izčrpano Belo krajino. Povprečje ni alarmantno, slika pa na ta način povsem izkrivljena. Eh ja, statistika...:p
Ogroženi
# 17.10.2016 ob 18:02
Vlasta Nussdorfer - varuhinja pravic Anje Kopač Mrak. Dajte dajte no... niste resni.

Ven vas bomo nesli!
ponosnikmet
# 17.10.2016 ob 17:58
Zemljevid mi ne štima.Tveganje revščine bi najverjetneje moralo biti tam kjer ni služb.Torej bi morala biti rdeča barva v Kočevju in v Halozah,vndarje samo majhen del Haloz pod rdečo...
Samo čudno se mi zdi...
antimason
# 17.10.2016 ob 17:47
kaj je 1.april?
gesan
# 17.10.2016 ob 17:51
Našo državo bi komot poimenovali:
Blišč in beda"

To se vidi tudi, ko tako mimogrede vidiš kakšno Vlasto N.
fah-q
# 17.10.2016 ob 18:14
"Stopnja tveganja revščine v Sloveniji prvič po koncu krize padla"

a smo znižali cenzus kaj pomeni bit reven?
Steffy
# 17.10.2016 ob 18:04
Vsaka spodobna ministrica bi do sedaj že odstopila, ker je revežem povzročila toliko gorja. AKM še kar vztraja. Kariera je vendarle kariera, kajneda....
josh k.
# 17.10.2016 ob 18:09
Kaj je danes dan revščine, ko se toliko govori o tej temi. Eno je statstika, drugo realno stanje.
V_n_u_k
# 17.10.2016 ob 18:07
Tak nasmešek tov. Vlaste N. , pa res ne paše k članku o revščini .
wu-pe
# 17.10.2016 ob 17:39
Ljudje kot številke v svetu ljudi, ki so si ravnokar dvignili
plače za cca. toliko, kot znaša socialna pomoč....
Res so odlepljeni od realnosti!
statist_num
# 17.10.2016 ob 18:29
Kriza je bila samo za srednji in nižji sloj, višji in visoki sloj sta pa v času "krize" obogatela in si še povečala premoženje tako da to je vse skupaj pesek v oči.
Varuhinja o krizi in revežih a sama po drugi strani dobiva plačo 5000€ na mesec, v regijah ki so pa na zemljevidu najbolj ogrožene smo pa lahko na dnevniku že videli kako si župani kupujejo službena vozila za 60.000€. Žalostno je da srednji sloj izginja, bogati so še bogatejši, vlada pa daje takšnim še več olajšav pri plačah in povišuje davke navadnim ljudem. Narobe svet.
the law1
# 17.10.2016 ob 18:12
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je ponovila svoje opozorilo državi, da morata socialna varnost in zdravje ostati temeljni dobrini.

Največ bi ta Nussdorferjeva naredila za borbo proti revščini, če ne bi trošili denarja za njeno funkcijo in vse zaposlene na tem uradu ter, da bi se ti preselili v realni sektor kjer bi končno kad delali in prispevali v blagajno ne pa samo cuzali tumbali budalaštine. Dajmo naredi končno kaj koristnega vi prisesanci na državne jasli.
Nikolaj
# 17.10.2016 ob 17:39
sem živ in zdrav, torej sem dejansko zelo bogat.
Res pa je,da sem vsak dan lačen.
designprologo
# 17.10.2016 ob 18:07
Ljubljana si je mačehovsko prisvojila vso taglavno JU in tudi to ima velik vpliv na obtok denarja.
Vsa ministrstva, agencije, uradi, direktorati so skoncentrirani na mestu, kjer je zemljevid najmanj obarvan...
tomive
# 17.10.2016 ob 17:48
V tem članku, objavljenem danes pa ta stavek: "Šokiralo nas je, koliko otrok dejansko živi v slabih finančnih razmerah. Sam sem bil naivno prepričan, da je takih, ki živijo v družinah z manj kot 180 evri mesečno na člana, torej v prvem dohodninskem razredu, morda pet v vsej državi. Pa jih je skoraj 18.500."
peacebok
# 17.10.2016 ob 17:14
Vlada torej dela super.
grafikon
# 17.10.2016 ob 19:03
Revščina je vsak prihodek osebe, ki je manjši od 700€ neto mesečno. Živimo v razvitem svetu, čas je da se razni "pomembneži" nehajo delati norca iz ljudi. Slovenija mora, MORA začeti delati in graditi na sebi, če želimo ostati med razvitimi deželami.
sennova
# 17.10.2016 ob 18:24
Po koncu krize? Ha ,ta je pa dobra!
Geres*
# 17.10.2016 ob 20:25
Živim med Ljubljano in Zgornjim Posočjem.

Bistveno več revščine vidim v ljubljani, kot v Zgornjem Posočju.

Razlika je seveda v tem, da mladi v Zgornjem Posočju pogosto živijo doma v hišah staršev in tako mu z nižjo plačo več ostane - ni najemnine, pogosto starši ne računajo ta mladim za hrano in tekoče stroške. Tudi brezposeln je tako lažje biti, če lahko ostaneš doma. In dobit 600 evov v Tolminu ali v Ljubljani je razlika. Tudi če ne živiš doma, so najemnine bistveno nižje. Kako je s preostankom Goriške regije ne vem, ampak po moje slika ni kaj dosti drugačna.

Skrtka jaz bi rekla da so možnosti za višje plače večje v večjih centrih, ampak tudi tveganje revščine je tam večje.
the law1
# 17.10.2016 ob 19:31
@vojnaslo91

Jaz bi pri stopnji revščine prej gledal Gini koeficient kot pa stopnjo liberalnosti.....

In Češka je tam nekje skupaj z Norveško, Dansko in Slovenijo... med boljšimi državami po stopnji enakosti....


Stopnja liberalnosti gospodarstva je zelo pomembna. Poleg tega pa ti je @K_ris razložil, da je ta stopnja tveganja revščine en velik bullshit saj če bi bili vsi enaki v revščini bi bila stopnja konvergirala k nuli.

V državi kjer pa bi imel veliko superbogatih in dobro stoječi srednji sloj pa bi bila ta stopnja višja, kar je absurd
los-t
# 17.10.2016 ob 18:36
A Vlasta sam mene spominja na Total recall in tisto masko Arnolda, ko so ga zasačili na carini?
seronja80
# 17.10.2016 ob 19:19
pejte na ulico delat statistiko ne pa sedet v pisarnah in obračat neke papirje na katerih so nepomembne številke!! opažam zadnje čase, da skušajo mediji prikazat, da se slovenija nekako pobira in da se standard dviga.. Halo!!!!!!! koga hočete vi okol prnest!!
Mindmaster
# 17.10.2016 ob 18:56
Novela ukinja zaznambe na nepremičninah in ukinja vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru, ko ima posameznik oz. družina v lasti nepremičnino v vrednosti do 120.000 evrov.

Prevedeno v prakso to pomeni, da zeli vlada kaznovati socialno ogrozene, ki zivijo v Ljubljani, in podeliti ugodnosti tistim s periferije, ker so vrednosti nepremicnin glede na lokacijo toliko nizje, da je enosobno stanovanje v Ljubljani lahko vredno vec od 100 m2 hise v Prekmurju.

Ce imas nepremicnino, imas premozenje. Ce imas premozenje, se lahko financiras brez pomoci drzave. Zakaj bi moral mlad par, ki si zeli ustvariti druzino, placevati svojo najemnino in se vzdrzevati nekoga, ki si lasti nepremicnino, pa si z dohodki ne more pokriti mesecnih stroskov? To je medgeneracijska diskriminacija.
the law1
# 17.10.2016 ob 18:50
@K_ris

Iz česa bi se pa te višje plače financirale, če bi bili davki nižji?

Iz davkov seveda. Manj davkov, manj birokracije in več privatne inicative pri javnih storitvah pa seveda zmanjša potrebe po javnosektoraših, kar bi pomenilo manj ljudi, nižji davki, več vplačnikov (saj bi ti viški iz javnega sektorja morali začeti delat v realnem sektorju) in seveda višje plače.

Če bi npr. zmanjšali javni sektor za cca. 30.000 ljudi bi ob enaki masi za plače lahko povprečno plačo v JS dvignili za cca. 420 EUR bruto mesečno.
the law1
# 17.10.2016 ob 18:45
@matori

Pazi kaj si zelis - morda se zaposlijo na dacni inspekciji,opravijo pri tebi pregled in ugotovijo koliko davkov si utajil

Kot zgleda nisi opazil, da sem napisal naj se zaposlijo v realnem sektorju, ker so že dovolj pocuzali iz državne malhe. Je, pa res vprašanje, če bi te nekoristneže sploh kdo v realnem sektorju sploh hotel zaposlit
the law1
# 17.10.2016 ob 18:43
@K_ris

Bolj kot so dohodki v državi enaki, manjša je stopnja tveganja revščine.

Kaj mi razlagaš saj tista, da smo v socializmu vsi enaki v revščini je že dolgo znana in ravno to se dogaja v Sloveniji. V švici je neenakost sigurno večja kot v Sloveniji toda podpovprečen Švicar se ima mnogo boljše kot povprečen Slovenec. Vam je socializem res skisal možgane oz. na račun iskanja neke totalno absurdne enakosti vseh rinete v revščino.
the law1
# 17.10.2016 ob 18:37
@sennova

Po koncu krize? Ha ,ta je pa dobra!

Seveda, da je krize že nekaj časa konec (vsaj drugje) glede na to, da nam izvoz laufa 100 na uro in zaradi tega sploh imamo relativno visoko gospodarsko rast.

Problem pa je, ker mi imamo kot zgleda problem v našem gnilem sistemu, ki nam onemogoča, da izkoristimo te ugodnosti rasti. Preveč denarja pobere država in ta denar se potem kanalizira k koritnikom ne pa k populaciji. Verjetno bi nam npr. neka davčna razbremenitev prav vsem prav prišla. MI pa, namesto da bi razbremenjevali še dodatno davčno obremenjujemo.

Poglej samo npr. logiko. Če bi država davčno razbremenila plače bi tudi tisti v JS imeli pač višje plače za katere se konstantno borijo. Mi pa se gremo kontra igro vse dodatno davčno obremenimo, da lahko javnosektorašem izplačujemo višje plače. To je pač parazitski sistem. Avstrija je npr. davčno razbremenila delo za cca. 1,5% BDP
tomive
# 17.10.2016 ob 18:03
ponosnikmet# 17.10.2016 ob 17:58
Zemljevid mi ne štima.Tveganje revščine bi najverjetneje moralo biti tam kjer ni služb.Torej bi morala biti rdeča barva v Kočevju in v Halozah,vndarje samo majhen del Haloz pod rdečo...
Samo čudno se mi zdi...


Saj imaš prav. Ampak ne pozabi, da polovica Korošcev in še več Štajercev dela v Avstriji, kar pomeni, da imajo ti delavci višje dohodke, kot slovenski diplomiranci!!
RJSlo
# 17.10.2016 ob 18:02
No ja. Vzhodni in južni del Slovenije.
SamoRes
# 17.10.2016 ob 19:42
"Revščina se vse bolj seli med zaposlene, prejemnike minimalnih dohodkov,

Ravno to je kriminal. Nihče, ki dela ne bi smel živeti v revščini.
the law1
# 17.10.2016 ob 19:24
@K_ris

A ja. Tudi v Estoniji, ki pa ima večjo stopnjo tveganja revščine kot Slovenija jim ne gre tako slabo saj jim povprečna plača raste po cca. 7,5% na leto. Njihova povprečna neto plača je samo še za 86 EUR nižja. Glede na njihov trend nas drugo leto ulovijo ali celo prehitijo v višini povprečne neto plače.

Mi pa s plačami stagniramo in zato vedno večja beda.
Damyy
# 17.10.2016 ob 19:11
Se vidi da je MMC trobilo vladajoče elite. Kdo pa še kaj verjame...
M 48
# 17.10.2016 ob 19:09
Ogledalo dosedanji politiki vodenja države, vseh po vrsti in jih ni sram.
bcrazed
# 17.10.2016 ob 18:55
ufff dobr je sem se odahnil, moje območje je obarvano svetlo rjavo, tako da mi potem zdaj gre zelo dobro... mah dejte no s temi barvami, povsod je revščina za navadnega človeka...
the law1
# 17.10.2016 ob 18:54
@K_ris

Davčna razbremenitev plač bi skoraj zagotovo pomenilo, da bi se večji delež ljudi znašel pod pragom tveganja revščine.

Tebi te konjsko-birokratske interpretacije res onemogočajo realen pogled na svet oz. utapljaš se v nekih številkah brez pojma o realnosti.

Sedaj pa prosim napiši da so višje plače škodljive. No, s konjsko-birokratskega vidika so res oz. če bi ti vladal bi ti kot zgleda res bil ideal vsi enaki v revščini. Po tvoji teoriji je to pač optimum. Ne boj se saj Slovenija gre proti tvojemu optimumu.
sirus
# 17.10.2016 ob 18:44
Sicer pa, vidim da niso čist nič pogledali na Eurostat - The share of persons at risk of poverty or social exclusion in the EU back to its pre-crisis level

+ od nas ima nižjo stopnjo revščine le 5 članic + 3 nečlanice (CH, NOR, IS)
- med tem ko je EU 28 že na predkriznem nivoju, je Slovenija še vedno nad njim
felipesko
# 17.10.2016 ob 22:41
Trend stopnje tveganja revščine se letos prvič po koncu krize obrača v pozitivno smer,

Vsi,ki ste bili lani v totalni pi...di,se zavedajte,da ste letos malo manj v pi..di,ampak ste še vedno v pi....di.......
S tem pozitivnim trendom je možno,da boste leta 2037 popolnoma izven pi....de.....
aanton
# 17.10.2016 ob 22:29
varuh pa poziva.........in poziva............in poziva..............in poziva.........ups, a je že plača?............in poziva....pa še kar poziva........saj bo.
Mindmaster
# 17.10.2016 ob 21:36
Geres*

Živim med Ljubljano in Zgornjim Posočjem.

Bistveno več revščine vidim v ljubljani, kot v Zgornjem Posočju.


In novi ukrep najslabse ministrice v zgodovini z ukinitvijo zaznambe na nepremicninah bo to se poglobil.

Rezultat bo izgon socialno ogrozenih iz Ljubljane in njihova relokacija na periferijo. Socialno cutece po SD-jevo.
@twwwter
# 17.10.2016 ob 20:40
"Stopnja tveganja revščine v Sloveniji prvič po koncu krize padla"

Razumljivo, ker je tiste najhujše med krizo pobralo...
megan
# 17.10.2016 ob 20:26
Letos naj bi se glede na lani delež prebivalsva, ki živi pod pragom revščine malenkost zmanjšal glede na lani ... kaj pa vem, glede na to, da na koncu piše, da prag revščine ni fiskno določen, ampak pa ga izračunajo vsako leto posebej po nekem dokaj kompliciranem izračunu in da uteži nekoliko subjektivno določajo, ker povsem objektivno se jih itak ne da, je razlika lahko tudi posledica metodologije ...
Prag revščine itak ni neka univerzalna vrednost, ki bi veljala za vse ljudi. Nek študent, ki si mora plačevat sobo v študentskem domu, kupovat študijsko literaturo pač in plačevat vozovnice, rabi veliko več denarja, kot na primer osnovnošolski otrok, ki biva doma in ima v šoli brezplačno prehrano. Tudi obalčila lahko dobi od starejših otrok, ki so jih prerasli (otroci tako hitro prerastejo, da so oblačila še povsem dobra za druge otroke - odrasli pa jih pogosto ponosimo do konca ali pa jih imamo vsaj dokler res ne zgledajo tako staromodna, da v njih zgledamo že prav trapasto)
mali_piscek
# 17.10.2016 ob 19:54
Laž, velika laž, zelo velika laž, statistika.
the law1
# 17.10.2016 ob 19:09
@K_ris

Je, pa zanimivo, da si pod drugim člankom objavil podatek, da je delež prebivalstva s tveganjem revščine izmed držav EU v letu 2015 bil najnižji na močno gospodarsko bolj liberalni Češki. Res zanimivo.
Arsenal_fan1
# 17.10.2016 ob 19:02
Ptuj, Kocevje... oranzen, Celje pa rdeco ? Pa dobro no, kdo to skupaj sestavlja ?
sirus
# 17.10.2016 ob 18:58
K_ris

Res je, aja 5 članic je bilo z nižjo stopnjo leta 2008, danes je teh že 9 in so izrinile Slovenijo na 10. mesto v zlato sredino.
Kazalo