"Dosedanja ureditev študentskega dela presegla svoj namen"
In kako je, glede na to, da je bilo študentsko delo "trn v peti" skoraj vsaki vladi do zdaj, z načrti vlade danes? Še vztraja pri takšnih spremembah? Na ministrstvu za razvoj na naša vprašanja niso (želeli in) uspeli odgovoriti, na ministrstvu za delo pa niso bili najbolj zgovorni. Pojasnili so le, da sta "dosedanja ureditev študentskega dela in obseg uporabe te oblike dela presegla svoj namen", zato je treba to delo urediti na novo.

Vprašanje, kako (ali z obdavčitvijo, omejitvijo zaslužka ipd.), ostaja odprto, jasen pa je, kot je razvidno iz odgovora, ki nam ga je posredovalo ministrstvo, cilj: "Da se okrepi pomen študentskega dela kot dela za financiranje obštudijskih aktivnosti, da se ohrani osnovna funkcija študija in namen takega zaposlovanja ter da se prepreči vpliv študentskega dela na podaljševanje študija na eni strani ter izkoriščanje študentskega dela kot poceni delovne sile s strani delodajalcev."

Kritike na morebitno omejitev študentskega dela na 720 ur letno
Če bodo obveljale ob začetku prispevka omenjene napovedi ministra za delo, ni odveč navesti odziva študentskih servisov. V e-študentskem servisu so kritični predvsem do omejitve študentskega dela na 720 ur letno. "Povpraševanje študentov ne bo upadlo, zato bodo zaradi večkrat preseženega povpraševanja urne postavke drastično upadle. Zahtevna dela in dela, pri katerih je potrebno uvajanje, se na ta način ne bodo več ponujala, ampak bodo na voljo samo še enostavna, preprosta dela in nezahtevna dela /.../ (selitve, pakiranja, strežba, čiščenje, fizična dela...). /.../ Zaradi eksistenčne nuje bodo prisiljeni (študenti in dijaki, op. a.) delati za, recimo, dva evra na uro, kar pri 720 urah pomeni maksimalni povprečni mesečni zaslužek 120 evrov."

Ne nasprotujejo pa uvedbi prispevkov in delovne dobe, čeprav so prepričani, da bi morali biti prispevki ustrezno nizki in uvedeni postopno, "ker jih bodo v nasprotnem delodajalci prevalili na študente z nižanjem njihove urne postavke".

ŠOS: Še vedno čakamo na povabilo na pogovor oz. sodelovanje
Glede na napovedane spremembe je MMC zanimalo, ali na to temo že tečejo pogovori med ministrstvom za delo in Študentsko organizacijo Slovenije. V ŠOS-u so nam povedali, da sodelovanja še vedno ni, čeprav že od tretje redne seje vlade za študentska vprašanja pričakujejo sklic delovne skupine, kjer bi se skupaj pogovorili o izhodiščih glede študentskega dela: "Do zdaj tega sestanka še ni bilo. Obstajajo le zamisli o namerah, ki pa so še daleč od izhodiščnih pogovorov."

Kot omenjeno na začetku prispevka, bodo očitno kljub temu da je "študentsko delo napaka na trgu dela" in kljub dolgoletnim očitkom na račun (nenadzorovanega) služenja študentskih servisov, ti ostali. A naj bi jih vendarle "oklestili".

Študentski servisi nepridobitni?
Minister Svetlik je že oktobra napovedal, da bi utegnili v prihodnosti več koncesijskih sredstev študentskega dela nameniti za štipeniranje, medtem ko naj bi servisi kot posredniki študentskega dela postali nepridobitni. Poleg tega naj bi s pomočjo novih mehanizmov postali sami bolj odgovorni za to, kdo dobi študentsko napotnico, kar bi po njihovih besedah pomenilo učinkovitejši nadzor nad izvajanjem študentskega dela.

Kako na to gledajo v študentskih servisih? "Tovrstna ureditev letos praznuje 50-letnico obstoja, kar pomeni, da je večina danes aktivne populacije tako ali drugače začela svojo karierno pot tudi s tovrstnim delom. Študentski servisi zaradi tovrstnih sprememb ne bi izgubili svojega smisla in namena, saj so naloge, ki jih izvajamo mnogo bolj kompleksne," opozarjajo v e-študentskem servisu, kjer zanikajo očitke o služenju ogromnih denarcev in pomanjkanju nadzora: "Ravno »dobri stari, unikatni« študentski servisi so tisti, ki dijake in študente z učinkovito izterjavo neplačnikov, mediacijo med delodajalci in študenti ter predvsem z zalaganjem zaslužkov in rizičnim skladom varujejo pred hudo plačilno nedisciplino, ki vlada v slovenskem gospodarstvu."

"Predlagane spremembe sovražne do študentov"
Očitke zavračajo tudi v Študentskem servisu Maribor, kjer so za MMC poudarili, da so bili preveliki zaslužki servisov problem le v času vlade Toneta Ropa. "Študentskim servisom za njihovo delo ostaja zgolj 3,75 % koncesnine, kar predstavlja tako majhen znesek, da je v zadnjih nekaj letih zaradi finančnih težav ugasnilo več kot 80 % servisov, med njimi tudi nekdaj največji ljubljanski servis. Servisov, ki se v tem trenutku dodatno ne ukvarjajo s še kakšno drugo dejavnostjo, ni več, tako da zgolj s koncesnino ni mogoče preživeti," je za našo spletno stran pojasnil direktor mariborskega servisa Marjan Kranjc.

"Obrnejo se velike količine denarja, vendar je to denar, ki ga prejmejo mladi za svoje korektno opravljeno delo. V primeru ukinitve le-tega pa država zagotovo ni sposobna pošteno in objektivno nadomestiti izpada te možnosti. O tem, kako bodo študirali otroci staršev iz Koroške, Prekmurja, Bele krajine in praktično povsod po Sloveniji z izjemo tistih, ki živijo znotraj ljubljanske obvoznice, ta vlada zagotovo ne razmišlja, je ne zanima in ji je vseeno, kaj bo z njimi. /.../ Z rešitvami, ki jih predlaga vlada in ki bodo nesporno in zagotovo ukinile študentsko delo, pa bodo mladi (otroci številnih brezposelnih, op. a.) ostali državljani tretjega razreda, kot so danes njihovi starši. S sramotnimi štipendijami, s katerimi se država hvali in ki se sučejo pod 100 evri mesečno, v Ljubljani ne morejo preživeti niti enega tedna, kaj šele, da bi živeli človeka dostojno življenje," je sklenil.