Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je delodajalcem predstavil predloge vladnih ukrepov za blažitev posledic krize, ki so v pripravi. Tretji sveženj protikriznih vladnih ukrepov predvideva sklad za začasno presežne delavce, ki ga je delodajalcem predstavil minister. Država, delodajalci in delavci bi si morali delili stroške, kar je bolje kot povečanje brezposelnosti, je po seji upravnega odbora Združenja delodajalcev Slovenije v Ljubljani dejal Svetlik.
Ministrstvo poskuša pripraviti nabor ukrepov, ki bi pomagali na hitro prebroditi krizo, je pojasnil. Dodal je, da "bi se zlagal, če bi rekel, da so s tem zadovoljni", pri tem pa poudaril, da morajo podjetja več narediti tudi sama. Ocenil je še, da bi vlada lahko veliko več naredila na področju razbremenitve stroškov dela, kar pomeni, da bi bila obdavčitev dela nekoliko nižja kot zdaj.
PREBERITE VEČ
Prihajajo novi protikrizni ukrepi
Dobra ideja s kratkoročnim učinkom
Predsednik združenja delodajalcev Borut Meh ni nasprotoval prispevkom delodajalcev. Pri tem je ocenil, da bi "se tega ukrepa poslužilo približno enako število podjetij, ki so se prijavila za subvencioniranje delovnega časa". "Ideja je dobra, seveda pa je to lahko samo kratkoročen ukrep, ker sistemskih virov financiranja za plačevanje čakanja na delo za zdaj ni," je poudaril Meh. Ob tem je dodal, da vsi upajo, da bo krize relativno hitro konec.
"Drezanje" v "delavsko ustavo"?
Delodajalci od vlade pričakujejo, da se bodo začeli pogovarjati o prožnejšem trgu dela, seveda ob elementih varnosti. To pomeni, da bo treba enkrat v prihodnje "drezniti" v zakon o delovnih razmerjih, je dejal. Kot kratkoročen ukrep bi bilo smiselno, da bi vlada razmislila o določenem odlogu plačila prispevkov, ne samo za nekatere kot do zdaj, ampak za vse, je ocenil Meh.
Po njegovem mnenju zakon o subvencioniranju polnega delovnega časa ni najboljša rešitev, vendar je tista, ki je relativno hitro začela delovati. Kot je navedel, bi ga bilo treba še spremeniti, sploh v delu, ki govori o nadurah. "Nesprejemljivo je namreč, da bi zakon omejeval nadure v vsem poslovnem letu prejemanja subvencije, čeprav jo dobiš samo v pol leta. To pomeni, da se onemogoča fleksibilnost oz. prilagajanje podjetja ciklusu," je poudaril Meh.
Daljša delovna doba, prispevki zamrznjeni?
Svetlik je še povedal, da se je danes prvič sešla delovna skupina, ki bo pripravila izhodišča za modernizacijo pokojninskega sistema, predvsem na področju podaljševanja delovne dobe. V združenju so po navedbah Meha dali dober predlog, in sicer, da delavec, ki enkrat izpolni zakonske pogoje za pokojnino, ne bi več plačeval prispevkov za pokojninsko zavarovanje. To pomeni, da bo tudi cenejši za delodajalce in zato bolj zanimiv za nadaljnjo zaposlitev.
L. D.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje