Štrukelj verjame, da bo ob morebitni uresničitvi napovedi o odpuščanjih prišlo do hitrega odziva javnega sektorja. "Imamo že prve informacije, da se bodo začeli glavni, republiški odbori preimenovati v stavkovne odbore," je povedal. V tem primeru so mogoče tako demonstracije pred vladnimi poslopji kot stavke, Štrukelj pa ni izključil niti, da bi z referendumom preprečili sprejetje katerega od zakonov.

Med drugim je izpostavil, da se s predlaganimi spremembami pri zakonu o delavnih razmerjih skrajšujejo odpovedni roki in zmanjšujejo nadomestila za čas brezposelnosti in odpravnine. Bilo bi popolnoma noro, pravi, če bi v času, ko bodo odpustili 15.000 javnih uslužbencih, privolili, da to naredijo s krajšimi odpovednimi roki in ob nižjih stroških.

Vodja pogajalske skupine drugega dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič je kot nesprejemljivo označil tudi, da bi odgovornost za odpuščanje prenesli na delodajalce na nižjih ravneh. Glede na obrazce o odpuščanju, ki so prišli v javnost, naj bi bilo namreč ti, torej različni ravnatelji in direktorji zavodov, tisti, ki bi "morali nase vzeti umazan del posla, ko bo treba direktno metati ljudi na cesto", je opozoril tudi Štrukelj. "Potem pa ministrov ne rabimo," je prepričan Ščernjavič.

Sicer pa po Štrukljevih besedah država iz naslova odpuščanja v letu 2013 ne bo privarčevala niti evra, prej bo strošek večji. Poglobili se bodo drugi problemi, med katerimi je omenil povečanje števila nezaposlenih, pa tudi podaljšanje čakalnih dob v zdravstvu in na uradih. A kot je ugotavljal, padec kakovosti v izobraževanju ali zdravstvu očitno nikogar ne skrbi.

Ščernjavič pa je dodal, da vlada zadnje štiri mesece z njimi ni vodila nobenega dialoga in da se tudi glede uresničitve pobud, ki so jih dali, ni zgodilo nič. Sindikat državnih organov Slovenije je po njegovih besedah med drugim predlagal pripravo še enega zakona za uravnoteženje javnih financ, pri katerem pa ne bi šlo za odpuščanje, ampak za iskanje mogočih dodatnih prilivov v proračun.