Gre za ukrep, ki ga je vlada že napovedala decembra, potem ko sta se finančno ministrstvo in ministrstvo za zdravje dogovorili, da ne bodo uvedli t. i. tobačnega centa, temveč bo ministrstvo za finance ustrezno prilagodilo trošarinsko politiko.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je ob tem dejala, da bodo trošarinski prihodki ostali sestavni del proračuna, bo pa vlada sorazmerno povečala delež sredstev, namenjenih ministrstvu za zdravje za izvajanje preventivnih dejavnosti. Po ocenah ministrice naj bi bilo za te projekte namenjenih štiri milijone evrov, a pred pridobitvijo sredstev bodo morali na ministrstvu za zdravje projekte pripraviti in jih predstaviti, je še dodala ministrica.

Končno ceno določajo ponudniki
Prvi dvig trošarin letos bo februarja, drugi dvig pa bo sledil julija. Po ocenah ministrstva za finance bo postopen dvig trošarin imel manjši vpliv na padec prodaje tobačnih izdelkov, kljub temu pa na ministrstvu ocenjujejo, da bo zaradi dviga trošarin prišlo do triodstotnega padca količine prodanih tobačnih izdelkov.

Ministrica sicer ni želela oceniti, kaj bo dvig trošarine pomenil za kupce tobačnih izdelkov, saj se cene tobačnih izdelkov oblikujejo prosto na trgu, ocenjujejo pa, da bo zavojček cigaret dražji za 10 centov. "Vprašanje je, za kakšno politiko se bodo odločili ponudniki oziroma ali in za koliko se bo zvišala prodajna cena tobačnih izdelkov." Ob tem pa je ministrica dodala, da se bo februarja trošarina na zavojček ene izmed najbolj prodajanih blagovnih znamk cigaret, dvignila za šest centov.
Podrobneje nad finančne instrumente
Vlada je na seji med drugim sprejela tudi predlog novele zakona o trgu finančnih instrumentov in ga po skrajšanem postopku poslala v državni zbor. Med novostmi izpostavljajo opredelitev ukrepov nadzora Agencije za trg vrednostnih papirjev zaradi preprečevanja in odkrivanja prepovedanih dejanj zlorabe trga.

Z novelo bodo v slovenski pravni red prenesli evropsko zakonodajo, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Med drugim predlog določa, da lahko agencija pravni osebi ali izdajatelju izreče globo v vrednosti trikratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, če ga je mogoče opredeliti, oz. 15 odstotkov skupnega letnega prometa oz. do 15 milijonov evrov. Prav tako agencija lahko odgovorni osebi pravne osebe oziroma izdajatelja izreče globo največ do višine pet milijonov evrov ali trikratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, če ga je mogoče ugotoviti.

Po novem bo odpravljena možnost, da storitve hrambe in vodenja finančnih instrumentov kot samostojne storitve opravljajo osebe, ki niso nadzorovane od agencije. V takih primerih namreč ni zagotovljen nadzor nad osebami, ki v svojem imenu vodijo nematerializirane vrednostne papirje strank. Kot pojasnjujejo na vladi, tako vodenje vrednostnih papirjev strank zaobide splošno prepoved fiduciarnih računov, s tem pa se krni učinek določbe zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki določa, da je delniška knjiga javna.