Predsednik se je odločil, da nekaterih veleposlanikov ne bo podprl. Foto: EPA
Predsednik se je odločil, da nekaterih veleposlanikov ne bo podprl. Foto: EPA
Dimitrij Rupel
Kam naprej? Foto: EPA
Ministrstvo za zunanje zadeve
Rupel iz Mladike ne bo odšel na Dunaj, je odločil predsednik Türk. Foto: MMC RTV SLO

Bojim se, da gre za poskus izrazite politizacije diplomacije.

Jožef Jerovšek, SDS

V tem primeru obstajajo zadržki zakonske narave.

Ivo Vajgl, Zares
Predsednik zavrnil Rupla

Predsednik republike ni potrdil imenovanj predlaganih veleposlanikov v Bratislavi, Berlinu, na Dunaju, v Kijevu, Moskvi, Teheranu in Washingtonu. Kandidat za veleposlanika na Dunaju je bil sam zunanji minister v odhodu, ki naj bi od Dunaja že prejel agrema.

Rupel: Postopki se vlečejo že predolgo
Rupel je danes povedal, da se postopki postavitve vlečejo že predolgo, in zaradi političnih zadržkov, sicer zunaj pristojnosti MZZ-ja in vlade, mnoga veleposlaniška mesta ostajajo nezasedena. K temu je dodal še, da so predlagani kandidati poklicni diplomati, ki so do zdaj častno in uspešno delovali v korist Slovenije.

Poleg Rupla so ostali zavrnjeni kandidati, ki jih je predlagala vlada, še Matjaž Šinkovec, ki je bil predviden za Washington, Primož Šeligo, ki bi moral v Teheran, Aleš Balut, kandidat za veleposlanika v Bratislavi, Andrej Benedejčič, ki so ga predlagali za odhod v Kijev, in Borut Trekman, kandidat za veleposlanika v Berlinu.

Rupel je še dodal, da bi veleposlanike lahko že prej izbrali, a je bila vlada preveč zaposlena s predsedovanjem EU-ju.

Kot so sporočili s predsednikovega urada, je predsednik Türk preučil predloge vlade za imenovanja izrednih in pooblaščenih veleposlanikov Republike Slovenije.

Türk je že večkrat opozoril na vsebinske in procesne pomanjkljivosti predlogov, kar je zahtevalo več dela pri zbiranju potrebne dokumentacije in tudi pogovor z več predlaganimi kandidati. Tako je predsednik imenoval vse tiste kandidate, ki izpolnjujejo zakonske pogoje in za katere je prepričan, da bodo dobro in strokovno opravljali funkcijo veleposlanika.

Nekateri kandidati izpolnjujejo vse zahteve
Türk pa je imenoval pet novih veleposlanikov. Veleposlanik v Koebenhavnu bo Bogdan Benko, za veleposlanika v Prištini je imenoval Jožefa Hlepa, v Helsinke bo odšel Tone Kajzer, v Haag pa Leon Marc. Veleposlaništvo v Bruslju bo vodila Anita Pipan.

Glede kandidature Iztoka Jarca je Türk vlado zaprosil, da mu posreduje dodatne podatke, ki bodo dokazovali njegovo izpolnjevanje pogojev za imenovanje na mesto vodje diplomatskega predstavništva skladno z zakonom o zunanjih zadevah. Jarc je bil na mesto ministra imenovan neposredno z mesta veleposlanika, zato mora predsednik še ugotoviti, če izpolnjuje tudi pogoje po zadnji zakonski spremembi, preden se odloči za njegovo imenovanje.

Türk od vlade pričakuje nove predloge
Glede drugih kandidatov je predsednik ugotovil, da nekateri ne izpolnjujejo zakonskih pogojev, nekateri nimajo dovolj strokovnih izkušenj, nekateri s svojim ravnanjem niso izkazali kvalitet, ki jih veleposlanik mora imeti, pri nekaterih izmed njih pa je izkazanih celo več navedenih pomanjkljivosti. Türk od vlade pričakuje, da bo uvedla postopek za izbiro novih kandidatov za mesta vodij omenjenih diplomatskih predstavništev.

Odzivi DZ-ja deljeni
Medtem ko poslanec Zaresa Ivo Vajgl meni, da je predsednik republike ravnal prav, dokler ostaja legitimen dvom o spoštovanju zakona, pa Jožef Jerovšek (SDS) trdi, da gre za nezaupnico in žalitev državnega zbora. Zadnji, član odbora za zunanje zadeve (OZP), je izrazil presenečenje nad zavrnitvijo kandidatov, ki jih je OZP obravnaval, medtem ko je sam vodil ta odbor. Kot je dejal, sta odbor in DZ strogo preverjala, ali kandidati izpolnjujejo pogoje. Po njegovih besedah so kandidirali pod starimi pogoji, tako da "govorjenje o tem, da ne izpolnjujejo formalnih pogojev, ne drži". Pojasnil je, da so to preverile tudi pravne službe. Od nove vlade pričakuje zaščito interesov kariernih diplomatov.

Novi predsednik odbora za zunanjo politiko Vajgl pa je prepričan, da je predsednik Türk s tem, ko je nekaj veleposlanikom prižgal zeleno luč, v okviru njegovih odgovornosti, znanja in izkušenj ravnal konstruktivno. Na vprašanje, ali je Rupel neprimeren za mesto veleposlanika na Dunaju, je Vajgl odgovoril, da je zunanji minister s takšno kilometrino "seveda vedno primeren za mesto veleposlanika". "Druga stvar pa je, da v tem primeru obstajajo zadržki zakonske narave," je poudaril in dodal, da poleg tega obstajajo zelo kritična mnenja nekaterih "kvalificiranih predstavnikov manjšin".

Žbogar: O tem od jutri naprej
Zmago Jelinčič (SNS) je o zavrnitvi imenovanja Rupla za veleposlanika v Avstriji dejal, da to pozdravlja. Kandidat za ministra za zunanje zadeve Samuel Žbogar pa je dejal, da se bo "s temi zadevami ukvarjal od jutri naprej". Poudaril je, da se namerava s predsednikom usklajevati o vseh temah zunanje politike, na vprašanje, ali namerava Rupla znova predlagati, pa je odvrnil, da o tem še ni razmišljal.

B. T./S. Z.

Bojim se, da gre za poskus izrazite politizacije diplomacije.

Jožef Jerovšek, SDS

V tem primeru obstajajo zadržki zakonske narave.

Ivo Vajgl, Zares
Predsednik zavrnil Rupla