To dokazujejo dopisi med uradom predsednika in zunanjim ministrstvom, poroča časnik Delo.

Urad posredoval že sedem dopisov
Iz urada predsednika republike Danila Türka naj bi tako na vlado poslali že sedem dopisov. Svetovalec v predsednikovem uradu pravi, da vztrajajo zato, "ker se mora pri tako pomembnih vprašanjih vzpostaviti red".

Prvi predlogi odpoklicev diplomatov so sicer prišli v predsednikov urad julija. Türk naj bi v skladu z njimi odpoklical veleposlanike v Budimpešti, Haagu, Bruslju, Moskvi, Bratislavi, Kijevu, Washingtonu, Londonu, Berlinu in Koebenhavnu. Predlogi so bili utemeljeni z enim stavkom: da so za odpoklic "izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zahteva zakon".

Z dopisi uradu odgovarjal le MZZ
Urad je vlado takrat zaprosil za "vsebinske argumente" za posamezen odpoklic. Opozoril je, da predsednik republike ni samo podpisnik odločitev vlade, temveč po ustavi odgovoren za odpoklice in imenovanja diplomatov.

Avtorja prvega odgovora Türku sta bila v imenu MZZ-ja pravnika Igor Kaučič in Saša Zagorc, ki sta se razpisala predvsem o funkcijah predsednika. Preostale dopise je predsednikovemu uradu prav tako pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Teh odgovorov pa se ne da priznati kot vladnih aktov, navaja Delo. Poleg tega dopisi MZZ-ja niso utemeljevali individualnih predlogov za odpoklice. Zadnji, sedmi poziv vladi, je urad oddal 9. oktobra.

Urad za vladne predloge pogosto zvedel kar iz medijev
Medtem je Türk prejel tudi prve predloge imenovanj za veleposlanike (za Kosovo, Veliko Britanijo, Slovaško, Nemčijo, Nizozemsko in Ukrajino). Tudi v tem primeru je urad zaprosil za obrazložitev, a je bil njegov sogovornik ponovno le MZZ, ki predlogov ni utemeljil vsebinsko, kar pomeni, da ni odgovoril na vprašanje, zakaj je bila med kandidati izbrana prav določena oseba.

Kot pravijo v uradu predsednika, so največ informacij na to temo dobili prav iz medijev. Zadnji tak primer je odločitev vlade, da za veleposlanika na Dunaju imenuje odhajajočega ministra Dimitrija Rupla.

C. R.