Pirnat je prepričan, da so zapleti "deloma posledica nenatančne ureditve teh postopkov v zakonu, deloma rezultat prejšnje domačijske prakse, deloma pa neustreznega komuniciranja". Labernik pa pri tem poudarja, da bi bilo treba vprašanje veleposlanikov obravnavati diskretno oziroma stran od oči javnosti, kot je to značilno za mednarodno prakso. Prepričan je, da se je v to vprašanje v zadnjem času poseglo vse preveč grobo, kritičen pa je bil tudi do dejstva, da postopek imenovanja in odpoklicev ni usklajen s predsednikom republike Danilom Türkom.

Slaba komunikacija med predsednikom in vlado lahko oblati ugled Slovenije
Na MMC-jevo vprašanje, ali slaba komunikacija med uradom predsednika države in vlado, povezana z vprašanjem veleposlanikov, lahko vpliva na ugled Slovenije, nam je pravnik in dekan pravne fakultete v Ljubljani odgovoril, da za zdaj negativnih posledic še ni imela, da pa so te možne, če se bo problem komuniciranja še vlekel. Jasen je bil tudi Labernik: "Seveda vpliva, saj ni profesionalnosti, ki jo nalaga ustava, pri nas pa se namesto tega funkcijo veleposlanika meša z rumenimi zgodbami in amaterizmom."

Oba naša sogovornika sta se strinjala, da pisanje javnih pisem, kakršna je proizvajalo ministrstvo za zunanje zadeve, ni sprejemljiv način komuniciranja med vlado in predsednikom države. "Korespondence v celoti ne poznam, zato je ne morem oceniti," pri tem dodaja Pirnat.

Pirnat: Nekateri naši veleposlaniki z odhodom kršili zakon
Kot je znano, je Slovenija v nekaterih državah že ostala brez veleposlanikov. Ti so odšli, ne da bi jih predsednik republike odpoklical. Pravnik meni, da to ni sprejemljivo: "Veleposlanik, ki brez odpoklica zapusti mesto vodje diplomatskega predstavništva, ravna v neskladju z mednarodnim pravom, ustavo in zakonom. To bi bilo mogoče le v izjemnih primerih (npr. huda bolezen, tragedija v družini ali podobno), povsem nesprejemljivo pa je, da se to zgodi, ker je potekla pogodba." Opozarja tudi, da ima lahko odhod veleposlanika in opravljanje nalog vodje diplomatskega predstavništva z odpravnikom poslov slab vpliv na odnose z državo gostiteljico.

Labernik: Veleposlaniki niso krivi za napake drugih
Labernik se s tem le delno strinja, saj je treba po njegovih besedah upoštevati dejstvo, da veleposlaniki po iztečenem štiriletnem mandatu ne dobivajo več plač. "Treba se je zavedati, da imajo ti veleposlaniki svoje življenje, načrte ..." pravi in dodaja, da takšnim veleposlanikom zaradi napak ministrstva, vlade, ki bi morala pripraviti akte, ter predsednika države, ki bi moral podpisati ukaz o odpoklicu, ne moremo očitati samovoljnosti.

Pirnat: Kandidatura Rupla nezakonita
Glede predloga za imenovanje ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla za veleposlanika na Dunaju je Pirnat dejal, da takšna kandidatura ne bi bila zakonita. "Za veleposlanika je mogoče predlagati le osebo, ki ima status javnega uslužbenca z določenim diplomatskim nazivom in določenimi delovnimi izkušnjami. Minister Rupel teh pogojev trenutno ne izpolnjuje, menim pa, da jih mora kandidat izpolnjevati že ob vložitvi predloga," je argumentiral svoje mnenje. Nekdanji veleposlanik v BiH-u se o tej temi ni želel izreči.

MZZ: Rupel izpolnjuje pogoje
Na ministrstvu za zunanje zadeve pa navedbe, da Rupel ne izpolnjuje zakonskih pogojev za mesto veleposlanika, zavračajo. Kot navajajo, za Rupla govori njegova kariera: "V obdobju od leta 1997 do februarja leta 2000 je opravljal naloge veleposlanika v Washingtonu, nato je opravljal funkcijo ministra za zunanje zadeve in poslanca v državnem zboru do novembra 2000. Od decembra 2000 do julija 2004 je opravljal funkcijo ministra za zunanje zadeve, potem je bil poslanec v DZ-ju do začetka decembra 2004, od tega datuma dalje pa je opravljal funkcijo ministra za zunanje zadeve."

Kako naprej?
In kako naprej - kako razrešiti nastalo situacijo? "Na to vprašanje ne morem podrobneje odgovoriti, ker ne poznam natančno situacije. Kot izhaja iz medijev, gre za različne postopke predlogov za postavitev ali odpoklic veleposlanikov, ki jih mora vlada dopolniti z bolj podrobnimi obrazložitvami, nato pa se mora postopek nadaljevati. Seveda pa lahko predsednik republike vsak predlog sprejme ali ga iz utemeljenih razlogov tudi zavrne," je zaključil Pirnat.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si