Iz urada predsednika republike so sporočili, da je referendum ustavno zagotovljena demokratična oblika odločanja, zato je odločitev 30 poslank in poslancev po oceni Türka legitimna. "Največja opozicijska stranka je uporabila skrajno sredstvo, ki v teh razmerah ni dobrodošlo, vendar takšno odločitev razumem kot posledico pomanjkanja pripravljenosti vladajoče koalicije, da iskreno prisluhne predlogom parlamentarne opozicije in strokovne javnosti," je pojasnil.
Preseči je treba "prakso zastraševanja in preglasovanj" in energijo usmeriti v iskanje nadstrankarskih rešitev, s katerimi bo Slovenija lahko izšla iz krize, je prepričan Türk, ki predlaga, naj vlada skupaj z opozicijskimi parlamentarnimi strankami oblikuje strokovno delovno skupino, ki bi v najkrajšem mogočem času pripravila predlog sprememb obeh zakonov. Ključno pri tem je, da se najde rešitev, ki bo vzpostavila potrebno zaupanje in strokovno verodostojnost obeh sprejetih zakonov, meni Türk.
Pomembna vloga DZ-ja
Predsednik tudi poudarja, da mora državni zbor kot najvišji zakonodajni organ zagotoviti pogoje za temeljito razpravo o načinu upravljanja državnega premoženja in sanaciji bančnega sistema ter izoblikovati rešitve, ki bodo dobile dovolj široko podporo, da bodo odpravljeni vsi ključni dvomi v strokovni, politični in širši javnosti.
Zver: "Poziv je pravno-formalni nesmisel"
Predsedniški kandidat Milan Zver pa je poziv Danila Türka označil za pravno-formalni nesmisel, saj je po njegovem mnenju s tem dokazal, da ne pozna ustavne, parlamentarne in demokratične procedure.
"Sprememba ali razveljavitev zakonov o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ter o Slovenskem državnem holdingu je po ustavnem redu Republike Slovenija možna le tako, da oba zakona predsednik države podpiše, objavi v Uradnem listu in tako začneta veljati. Da pa bi zakon stopil v veljavo, bi morali podporniki Danila Türka in podporniki Boruta Pahorja v Državnem zboru umakniti zahtevo za referendum. Šele po uveljavitvi obeh zakonov bi bilo možno, da bi Državni zbor njune določbe spremenil ali celo razveljavil," pojasnjuje Zver.
Opozoril tudi, da je strokovna delovna skupina, katere oblikovanje je predlagal predsednik države, delovala že poleti.
Pahor: "Vladi se nalaga preveč bremen"
Politični, socialni in gospodarski strošek referenduma bo večji od slabih lastnosti, ki jih imata zakona, zoper katera je vložena zahteva za razpis referenduma, pa je prepričan predsedniški kandidat Borut Pahor. Po njegovi oceni so namreč referendumi v slovenski politiki, kjer je "kultura maščevanja" zelo prisotna, postali orodje političnih obračunov.
Pahor ob skorajšnjem referendumu pričakuje tudi poglobitev zaostrovanja med političnimi nasprotniki in razraščanje nezaupanja ljudi do politike.
Možnosti, da do referenduma ne bi prišlo, po Pahorjevi oceni skoraj ni, zato je treba gledati, kako se bomo znašli v situaciji po njem. Kandidat za predsednika republike pričakuje, da bo večina na referendumu zavrnila zakona, vzrok za to pa vidi v skupku okoliščin, ki so pripeljale do padca njegove vlade. Med temi je navedel nizko podporo vladi, "ker se ji nalaga preveč bremen in odgovornosti za stanje v državi".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje