Gre za eno izmed sprememb dohodninske zakonodaje, ki jo snuje vlada. Delavcev migrantov je pri nas iz meseca v mesec več, po nekaterih podatkih se jih samo na delo v Avstrijo vsak dan vozi od 16 do 18 tisoč. Doma dela ni in plače so v Avstriji občutno boljše. Zdaj bo veliki večini, kot kaže, od zaslužka ostalo bore malo.

Ustavno sodišče je maja letos vladi naložilo, da mora zaradi neskladja z ustavo dopolniti zakon o dohodnini v delu, ki se nanaša na Slovence, zaposlene v sosednji Avstriji. Do konca oktobra naj bi tako v Sloveniji znova ukinili posebno davčno olajšavo, po ukinitvi katere bodo slovenski delavci čez mejo spet morali plačevati visoke zneske dohodnine, poleg tistih, ki jih že plačujejo v sosednji državi.

Od leta 2005 so morali delavci, zaposleni v sosednji Avstriji, poleg prispevkov v tujini plačevati še razliko dohodnine v slovensko blagajno. Leta 2010 je civilni iniciativi vendarle uspelo doseči dogovor z vlado glede posebne davčne olajšave, s katero so bili razbremenjeni predvsem delavci z nižjimi plačami.

Letos spomladi je ustavno sodišče ugotovilo, da je posebna olajšava neustavna, in je vladi naložilo, naj položaj dnevnih migrantov uredi. Za vlado je bila najhitrejša poteza, s katero mimogrede polni še proračun, da olajšavo kar ukine in s tem prizadene tiste, ki so se pač znašli sami in si poiskali delo v tujini. S tem pa razbremenili socialni proračun Slovenije.

Pri tem gre večinoma za delavce, ki opravljajo slabše plačana dela, npr. perice, sobarice, čistilke, delavce, ki delajo v usnjarski industriji ali delajo za tekočim trakom.

Če je delavec v Avstriji letno zaslužil nekaj več kot 17.000 evrov bruto, mu zaradi posebne olajšave v Sloveniji do zdaj ni bilo treba plačati dohodnine. Odslej pa bo moral v davčno blagajno prispevati okoli 1.500 evrov na leto ali 125 evrov na mesec, čeprav mu jih, ko plača socialne in zdravstvene prispevke, ostane le okoli 900 in ne dobi plačanega ne prevoza na delo ne malice.

Bolniški negovalec z nekoliko višjo plačo je do zdaj plačal 660 evrov dohodnine, odslej bo ta znesek petkrat višji, 3.260 evrov. Na finančnem ministrstvu tem argumentom ne želijo prisluhniti.

Spremembe zakona so zdaj v parlamentarnem postopku, obravnavati jih mora še državni zbor, predstavnik civilne iniciative pa pravi, da se bodo, če bo vlada vztrajala, po pomoč obrnili tudi na pristojne evropske institucije in končno, če bo treba, stopili tudi na cesto.

Boštjan Rous, TV Slovenija