Komisija je v sklopu drugega svežnja predlogov za reševanje begunske krize poleg predvidenih 40.000 beguncev predlagala premestitev še 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske. Za Slovenijo je predlagala premestitev 82 beguncev iz Italije, 265 iz Grčije in 284 iz Madžarske, kar je skupaj 631 ljudi. Ob upoštevanju majskega predloga naj bi po EU-ju iz omenjenih treh držav premestili 160.000 beguncev, Slovenija naj bi jih skupaj sprejela 1.126.

Ukrep naj bi bil obvezen
Ukrep naj bi bil po predlogu komisije obvezen. Merila za razporeditev so v razmerju 40 : 40 : 10 : 10, in sicer se upoštevajo število prebivalstva, bruto domači proizvod (BDP), povprečno število predhodnih prošenj za azil in stopnja brezposelnosti.

Ukrep bo po predlogu komisije veljal za prosilce za azil, ki so državljani držav, za katere je povprečna stopnja ugodno rešenih prošenj za mednarodno zaščito v celotnem EU-ju vsaj 75-odstotna.

To je ukrep, s katerim komisija nadgrajuje majski predlog za premestitev 40.000 ljudi iz Italije in Grčije v druge članice EU-ja. Ob upoštevanju današnjega ukrepa tako komisija skupaj predlaga premestitev 160.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske.

Sodelujoče članice bodo ob premestitvah dobile 780 milijonov evrov podpore iz proračuna EU-ja, vključno s 50-odstotnim predhodnim financiranjem, tako da se zagotovi zelo hitro ukrepanje oblasti na državni, regionalni in lokalni ravni.

Začasna solidarnostna klavzula
Komisija predlaga tudi začasno solidarnostno klavzulo. Če članica iz utemeljenih in objektivnih razlogov - na primer zaradi naravne nesreče - začasno v celoti ali delno ne more sodelovati pri premestitvi, bo morala v proračun EU-ja prispevati 0,002 odstotka svojega BDP-ja.

Evropska komisija bo analizirala razloge, ki jih bodo sporočile države, in odločila, ali ti upravičujejo neudeležbo države v programu, in sicer za največ 12 mesecev. V primeru delnega sodelovanja pri premestitvah se znesek plačila sorazmerno zniža.

Zajeten sveženj ukrepov za reševanje begunske krize
Premestitev beguncev je le eden v nizu ukrepov, ki jih je predlagala komisija v drugem, zajetnem svežnju za reševanje najhujše begunske krize po drugi svetovni vojni.

Drugi konkreten ukrep je predlog za vzpostavitev stalnega solidarnostnega mehanizma za premestitev beguncev v kriznih razmerah, ki ga bo v določenih, izrednih okoliščinah mogoče sprožiti samodejno.

Izredne razmere bo komisija opredelila na podlagi števila prošenj za azil na prebivalca v zadnjih šestih mesecih in števila nezakonitih prehodov meje v zadnjih šestih mesecih ob upoštevanju enakih štirih meril kot v dveh dozdajšnjih shemah. Trajni mehanizem bo prav tako upošteval potrebe prosilcev za azil, njihove družinske razmere ter znanje in spretnosti. Tudi v tem primeru bo na voljo začasna solidarnostna klavzula.

Razširili bi seznam varnih držav
Komisija je predlagala tudi vzpostavitev skupnega evropskega seznama varnih držav izvora. Ta seznam bo omogočil hitrejšo obdelavo prosilcev za azil, ki izvirajo iz varnih držav, in s tem hitrejše vračanje v primerih, ko se po individualni presoji prošnji za azil ne ugodi.

Komisija predlaga, da se na evropski seznam varnih držav izvora uvrstijo Albanija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Kosovo, Črna gora, Srbija in Turčija. V prihodnosti lahko komisija predlaga razširitev seznama.

Za izboljšanje učinkovitosti politike vračanja je komisija izdala tudi skupni priročnik o vračanju in akcijski načrt o vračanju.

Ukrepi za boj proti tihotapcem z belim blagom
V sklopu zunanjepolitičnih ukrepov je komisija poudarila diplomatska prizadevanja za politične rešitve kriz v Siriji, Iraku in Libiji ter boj proti tihotapcem z ljudmi v Sredozemlju.

EU bo poglobil obstoječe dialoge o migracijah na visoki ravni s ključnimi partnerji, torej rabatski in kartumski proces z afriškimi državami ter budimpeški proces z državami vzhodne in srednje Azije. Na začetku oktobra bo v Budimpešti konferenca o begunski krizi s poudarkom na balkanski poti, 11. in 12. novembra pa bo v Valletti vrh EU-ja, afriških držav in mednarodnih organizacij s poudarkom na sredozemski poti.

Denarna sredstva za ustanovitev skrbniškega sklada
Poleg tega je komisija namenila 1,8 milijarde evrov za ustanovitev nujnega skrbniškega sklada za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nezakonite migracije v Afriki, zlasti v Sahelu, regiji Čadskega jezera, Afriškem rogu ter severni Afriki.

Ker morajo članice hitro zagotoviti najnujnejše potrebe prosilcev za azil, je komisija že objavila smernice za državne, regionalne in lokalne organe, kako izvajati javno naročanje potrebnih storitev na preprost, hiter in nebirokratski način ter v skladu s pravili EU-ja.

O predlogih komisije bodo v ponedeljek na izrednem sestanku razpravljali notranji ministri članic EU-ja. Mehanizma za nujno premestitev, ki ju je komisija predlagala maja oziroma septembra, članice sprejemajo s kvalificirano večino ob posvetovanju z Evropskim parlamentom.