Dopolnitev zakona o obrambi, ki jo je državni zbor sprejel sredi oktobra, vnaša nov člen, po katerem lahko - če to zahtevajo varnostne razmere - DZ na predlog vlade odloči, da pripadniki Slovenske vojske skupaj s policijo izjemoma pri širšem varovanju državne meje tudi opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb ter sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Foto: BoBo
Dopolnitev zakona o obrambi, ki jo je državni zbor sprejel sredi oktobra, vnaša nov člen, po katerem lahko - če to zahtevajo varnostne razmere - DZ na predlog vlade odloči, da pripadniki Slovenske vojske skupaj s policijo izjemoma pri širšem varovanju državne meje tudi opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb ter sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Foto: BoBo
false
Poslanci so sredi oktobra z dopolnjenim zakonom o obrambi omogočili, da bi zaradi begunske krize vojakom podelili nova pooblastila, s katerimi bi ti lahko opozarjali in usmerjali osebe, jim začasno omejili gibanje ter sodelovali pri obvladovanju skupin in množic. Foto: Goran Rovan

Po odločitvi ustavnega sodišča, ki je pritrdilo zavrnitvi razpisa referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi, je odprta pot za dodatno pomoč vojske policiji. Zakonska dopolnitev bo v četrtek predvidoma objavljena v uradnem listu, veljati pa bo začela v petek.

Obrambna ministrica Andreja Katič sicer pojasnjuje, da za zdaj še ni podana ocena notranjega ministrstva, da bi bilo treba sprožiti postopek, ki bi Slovenski vojski dal policijska pooblastila.

"Če bi se zadeve poslabšale, je postopek v zakonu predviden. Ministrstvo za notranje zadeve, slovenska policija mora predlagati vladi, ki predlaga DZ-ju sprejem sklepa, da Slovenska vojska lahko pridobi dodatna pooblastila, ki so navedena v novem 37.a členu zakona o obrambi," je pojasnila Katičeva.

Vojska bi ta pooblastila izvajala pod pogoji, ki so predpisani za policiste, čas teh pooblastil pa bi bil časovno omejen, in sicer za obdobje, kot je to nujno, in ne dlje kot tri mesece z možnostjo podaljšanja.

Ustavni sodniki ne dvomijo "o razumnosti ocene DZ-ja"
Ustavni sodniki so se strinjali, da gre za zakon o nujnih ukrepih na področju varnosti, referendum o takšnem zakonu pa ni dopusten.

Kot ugotavljajo v odločbi, dopolnitve zakona o obrambi ustvarjajo zakonsko podlago za sprejetje ukrepov, za katere DZ ocenjuje, da utegnejo biti glede na obstoječe okoliščine pri nadzoru državne meje že v kratkem času nujni. DZ je tako ocenil, da mora za sprejetje teh ukrepov nujno vzpostaviti zakonsko podlago. Ob tem ustavno sodišče poudarja, da je za ugotovitev tveganj in ogrožanja varnosti in s tem povezanih elementov nujnosti ukrepov pristojen DZ. Ustavno sodišče pa lahko ocenjuje le, ali so njegove ugotovitve in utemeljitve nujnosti ukrepov razumne.

Ustavni sodniki ne dvomijo "o razumnosti ocene DZ-ja, po kateri se uporaba ukrepov, ki jih omogočajo dopolnitve zakona o obrambi, lahko že v kratkem izkaže za nujno za zagotovitev varnosti", so zapisali v odločbi.

Zatrjevanje, da gre predvsem za humanitarno krizo, ni pomagalo
Takšne ocene pobudnica referenduma, odgovorna urednica Radia Študent Martina Dervarič, s svojimi splošnimi navedbami o nasprotnem tudi ni izpodbila, je navedeno v odločbi. Kot so dodali, z zatrjevanjem, da gre predvsem za humanitarno krizo, tega ne more izpodbiti. Tudi v takem primeru se namreč od državnih organov, katerih naloge so zagotavljanje varnosti, pričakuje, da te naloge odgovorno izvajajo.

Ustavni sodniki, ki so odločitev sprejeli soglasno, še poudarjajo, da brez ustrezne zakonske podlage nujnih ukrepov za zagotavljanje varnosti ne bi bilo mogoče izvesti. Zato gre pri dopolnitvah zakona o obrambi za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev varnosti. O uveljavitvi takšnega zakona pa referendum v skladu z 90. členom ustave ni dopusten. Ta člen namreč določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč.

Očitki, da se je vojski dalo preveč pooblastil
Poslanci so sredi oktobra z dopolnjenim zakonom o obrambi omogočili, da bi zaradi begunske krize vojakom podelili nova pooblastila, s katerimi bi ti lahko opozarjali in usmerjali osebe, jim začasno omejili gibanje ter sodelovali pri obvladovanju skupin in množic.

Vendar je skupina državljanov na pobudo Radia Študent začela referendumski postopek. DZ je razpis referenduma zavrnil, a so njegovi pobudniki na ustavno sodišče podali pritožbo na ta sklep DZ-ja.

Radio Študent tako odločitev pričakoval
Na Radiu Študent so današnjo odločitev ustavnega sodišča pričakovali. Kot je pojasnil Matej Janković z radia, zdaj čakajo, ali bo zahtevo za ustavno presojo zakona morda vložil varuh človekovih pravic.

"Mi smo v to zgodbo šli zaradi pomanjkanja kakršne koli javne razprave. Sprožili smo vsaj nekaj razprave, a smo tako odločitev ustavnega sodišča pričakovali. Prav zato smo kmalu po sprejetem sklepu v državnem zboru na varuha človekovih pravic naslovili pobudo za ustavno presojo samega zakona, ki jo lahko v tem primeru sproži le varuh ali zaposlen v vojski," je dodal Janković.

Varuh čaka odgovor vlade
Kot je pojasnil, se je varuh odzval na njihov poziv in na vlado pred dobrim tednom naslovil pismo, v katerem poziva k razjasnitvi številnih spornih točk v zakonu. "Vlada je s tem dobila 20-dnevni rok, da varuhu pojasni svoja stališča. Glede na pojasnila vlade pa se bo varuh odločil, ali bo vložil zahtevo za ustavno presojo ali ne," je dodal.

V uradu varuha so pojasnili, da odgovora vlade še niso prejeli.