Pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma so v sredo vložili predstavniki Radia Študent, ki morajo zbrati najmanj 40.000 podpisov.

Predsednik DZ-ja Milan Brglez je nato določil, da se bodo podpisi zbirali med 2. novembrom in 6. decembrom.

Odprta možnost javne razprave
Pobudniki referenduma so prepričani, da z dopolnitvami zakona o obrambi begunce in nenadzorovane prehode državne meje izkoriščajo za militarizacijo slovenske družbe in države.

Kot je ob vložitvi pobude za začetek referendumskih dejavnosti v sredo povedala odgovorna urednica Radia Študent Martina Dervarič, so zadovoljni, da so s tem prvim korakom odprli možnost javne razprave o tej problematiki.

Skrb za ugled Slovenije
Brglez je v četrtek sicer dejal, da gre pri vložitvi pobude za začetek referendumskih dejavnosti glede zakona o obrambi za "eno veliko zavlačevanje". To bo škodilo policistom in vplivalo na varnost, prispeva lahko tudi k okrnjenemu ugledu države v mednarodni skupnosti, je dejal Brglez in še dodal, da nikakor ne gre za referendum proti militarizaciji.

Dopolnitev zakona o obrambi, ki jo je državni zbor sprejel 21. oktobra, namreč omogoča, da DZ na predlog vlade vojski dodeli dodatna pooblastila pri pomoči policiji. Za dopolnitev zakona sta se vlada in DZ odločila ob iskanju rešitev pri obvladovanju begunskega toka.

Poslanci sicer utegnejo tudi odločiti, da referenduma o tem zakonu ne dopustijo. Zadnje ustavne spremembe referendumske ureditve namreč med drugim ne dopuščajo referenduma o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Ali vsebina dopolnitve zakona o obrambi sodi med to določbo, ni povsem enopomensko.