Slovenska vojska je po oceni Radia Študent dobila preveč pooblastil s premalo javne razprave. Foto: BoBo
Slovenska vojska je po oceni Radia Študent dobila preveč pooblastil s premalo javne razprave. Foto: BoBo
Ustavno sodišče
Na Radiu Študent pravijo, da je kriza humanitarna in ne varnostna, zato bo ustavno sodišče "zagotovo odločilo v prid radia". Foto: AP

Predstavniki Radia Študent so se sešli s predstavniki urada varuha človekovih pravic. Obe strani sta medijem pojasnili, da je šlo za neformalen sestanek. Vprašanje, čemu je bil namenjen in kaj je prinesel, tako za zdaj ostaja brez odgovora.
Se je pa Radio Študent zagotovo odločil za ustavno izpodbijanje sklepa DZ-ja, je sporočila odgovorna urednica radia Martina Dervarič. O vsebini ni želela govoriti, je pa spomnila, da imajo čas za njeno vložitev do srede.

DZ: Referendum ni dopusten
DZ je v sredo na izredni seji ugotovil, da razpis referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi, ki bi omogočila dodelitev dodatnih pooblastil vojski, ni dopusten. S tem je ustavil zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, ki se je začelo v ponedeljek.

Poslanci so referendum prepoznali kot nedopusten, saj zadnje ustavne spremembe referendumske ureditve ne dopuščajo referenduma o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Vprašanje, ali vsebina dopolnitve zakona o obrambi sodi v to določbo, sicer ni dobilo enoznačnega odgovora.

Zavrnitev razpisa referenduma so podprli v vseh poslanskih skupinah z izjemo ZL-ja.

Potem ko je DZ kmalu po začetku drugega begunskega vala sprejel dopolnitev zakona, so predstavniki Radia Študent v DZ vložili več kot 3.000 podpisov državljanov za začetek zbiranja podpisov za zahtevo za razpis referenduma. Predsednik DZ-ja Milan Brglez je nato določil, da se bodo podpisi zbirali med 2. novembrom in 6. decembrom.

Radio: Militarizacija omogoča zlorabe
Pobudniki referenduma menijo, da dopolnitve zakona niso potrebne, saj da že veljavni zakon o obrambi omogoča, da je Slovenska vojska v izjemnih primerih na meji prisotna. Menijo tudi, da se z dopolnjenim zakonom uvaja militarizacija, saj se omogočajo dodatne zlorabe.

Z dopolnjevanjem zakona se tudi straši prebivalstvo, begunski val pa je humanitarna in ne varnostna kriza, še poudarjajo na Radiu Študent.